Tiskane izdaje
Knjiga zadeva vse nas in v tem lahko iščemo vzrok njene popularnosti. Največ prostora v njej je namenjenega dohodkovni neenakosti, za katero večina slovenskih ekonomistov meni, da pri nas ne obstaja in da smo v tem smislu ena najbolj egalitarnih družb na svetu.
Lani, ko je izšel angleški prevod dela, je njen avtor pristal v vrhovih prodajnih lestvic in na naslovnicah vseh večjih časopisov. Časopis Financial Times, kot najvplivnejši svetovni ekonomski časopis, se je mesece dolgo ukvarjal s preverjanjem podatkov iz knjige in na koncu priznal veličino dela, ki ga označujejo s samimi presežniki, med drugim, da gre za knjigo desetletja, ki je na dnevni red javnih razprav pripeljala že nekatera pozabljena socialna vprašanja.
Družbena neenakost
Zakaj je knjiga dosegla tak preboj? »Vsa dejstva, o katerih govori in jih teoretsko opredeli Piketty so v družbi prisotna in smo jih že zaznali, so nam nekako domača,« meni urednik knjige Rok Kogej.
Po koncu druge svetovne vojne smo imeli v prvih povojnih desetletjih do sredine sedemdesetih let obdobje, ki v zgodovini kapitalizma velja za njegovo zlato dobo. To je bilo obdobje visoke gospodarske rasti, nizke družbene neenakosti, ipd. V sredini sedemdesetih let so se z vzponom pojava, ki ga Piketty imenuje »konzervativna revolucija«, ki ga je v anglosaškem svetu utelešata Ronald Reagan v ZDA in Margaret Thatcher v Veliki Britaniji ti trendi začeli obračati. Gospodarska rast je padla pod ustaljeno raven. Družbena neenakost je začela naglo naraščati in se začela približevati družbeni neenakosti pred 1. svetovno vojno. Na eni strani smo bili priča stagnaciji plač - v ZDA plače stagnirajo že od 70 let prejšnjega stoletja, na drugi pa je z letom 2008 finančna in gospodarska kriza vzpodbudila politične in družbene odzive na socialna vprašanja in družbene neenakosti. Glavno vlogo je prevzelo gibanje Okupirajmo Wall Street - šibke odmeve tega gibanja smo leta 2012 doživeli tudi pri nas v obliki vstajniškega gibanja - ki je ta vprašanja izpostavljalo kot pereče dileme časa, v katerem živimo.
Glavni moto gibanja »99-odstotkov proti enemu odstotku najpremožnejših,« se je z ulic kmalu preselil v programe političnih strank in prebujenega levičarskega gibanja širom Evrope. Rodil se je španski Podemos, grška Siriza, nemška Die Linke, itd. Odločilni sprožilec za to, da so se te ideje znašle tudi v medijih in na repertoarju intelektualcev pa je bil izid angleškega prevoda Kapitala 21. stoletja, ki ga mnogi primerjajo z Marxovim Kapitalom.
Pikettyjevi davčni predlogi
Prvi vsebinski sklop, ki ga problematizira Piketty je vprašanje ekonomske znanosti in kritika ekonomistov, ki so se po njegovem preveč distancirali od preostalega družboslovja in ekonomijo spremenili v abstraktno, matematično vedo. To, kar želi Piketty doseči je odmik ekonomije od matematične in vrnitev med družboslovne vede, ki nenazadnje ne izključuje določenih vrednostnih sodb. Ekonomija po njegovem mnenju naj ne bi le razlagala sveta ampak bi ga morala tudi spreminjati.
Doprinos knjige pri raziskovanju družbene neenakosti je predvsem v empiričnih podatkih, s katerimi so potrdili vse družboslovne hipoteze. V širši zgodovinski perspektivi je Piketty pokazal, da zlasti v obdobju zadnjih tridesetih let prihaja do jasnega trenda naraščanja dohodkov in premoženja v družbeni hierarhiji; dokazal je, da gre v zgodovini vedno le za neke konkretne politične odločitve o tem, kaj se bo dogajalo z družbeno neenakostjo.
Tretji pomemben doprinos knjige je prepoznavanje političnih mehanizmov, s katerimi lahko obrnemo trende naraščanja družbene neenakosti. Piketty predlaga dve rešitvi: prva je obdavčitev kapitala in uvedba nekakšnega svetovnega davka na premoženje, še posebej na premoženje nad milijardo evrov; v drugem sklopu davčnih ukrepov pa zagovarja strogo progresivno dohodninsko lestvico.
Razen naštetega se avtor zavzema še za vrsto ukrepov, ki niso vzbudili velike pozornosti javnosti, kot denimo enkratno obdavčitev velikih premoženj po zelo velikih, celo zaplembenih stopnjah. Iz tega denarja bi financirali javno porabo, odplačilo javnega dolga, investicije v infrastrukturo, ipd.
V zgornjem decilu, kjer imajo ljudje največje premoženje vlada »velika megla«, piše avtor. Če je dohodek najbogatejših še kolikor toliko znan, je njihovo premoženje velika neznanka, s čimer Piketty opravičuje predlagane drastične davčne obremenitve.
Sistemi redistribucije
Da je možno večplastno branje knjige je prepričana raziskovalka revščine Vesna Leskošek, saj pušča Piketty nekatere koncepte odprte, med drugim uporablja kapital in premoženje kot sopomenko. V tem smislu je knjiga odprta za zaelo različna branja, meni Leskoškova. Ponuja nam ogromno podatkov, ki so zelo analitični, verodostojni, mestoma zelo pozitivistični in s katerimi lahko interpretiramo svoje pozicije znotraj nacionalnih držav. V tem smislu je Piketty relevanten za vsako družbo.
»Ena od stvari, ki se mi zdi pri njem zelo pomembna je teza, da gospodarska rast prispeva k blaginji zgolj takrat, kadar obstajajajo sistemi redistribucije. Če želimo, da blaginja doseže tudi spodnje, manj premožne sloje, se ne moremo zanašati le na liberalno maksimo o tem, da se blaginja slej ko prej iz najbogatejšega sloja razširi tudi na manj premožne sloje, ampak moramo dohodek redistribuirati. Ena od možnih oblik redistribucije so socialne pravice, druga pa transferji preko institucij,« meni raziskovalka revščine Vesna Leskošek. Piketty namreč meni, da gospodarska rast prispeva h kakovosti življenja šele takrat, ko obstajajo institucije, ki to kakovost življenja podpirajo. Življenska doba se je začela podaljševati šele, ko so vsi ljudje dobili dostop do kakovostnega javnega zdravstva.
Dileme okrog prevoda
»Veliko smo razmišljali, kdo bi se lotil prevajanja te knjige. Ena od možnosti je bila, da bi knjigo prevajal nekdo, ki zelo dobro obvlada ekonomsko terminologijo, druga možnost pa, da bi knjigo prevajal nekdo, ki dobro obvlada predvsem slovenski jezik in ki bi upošteval tudi dejstvo, da Piketty piše v slogu, ki ni običajen za ekonomista, saj med drugim navaja tudi številne literarne reference od Jane Austen, Balzaca do Orhana Pamuka. Delo je naposled sprejela Sovretova nagrajenka Vesna Velkavrh Bukilica,« je povedal urednik Andrej ilc.
Prevajalka se je trudila slediti tonu izvirnika. V nekaj primerih je bilo treba tudi na novo skovati ustrezen slovenski izraz, pri čemer ji je priskočil na pomoč ekonomist Božidar Kovač.
Očitke, da je knjiga izšla šele dobro leto po angleškem prevodu in je zato zamudila najprimernejši čas, da bi prišla med bralce, na založbi zavračajo, češ, da se eno leto za prevod knjige sicer sliši veliko, vendar je za delo takšnega obsega malo (v slovenskem prevodu ima skoraj 800 strani). Opravičuje jih tudi dejstvo, da se pri prevajanju ni bilo mogoče nasloniti na noben obstoječi prevod Pikettyjevih del.
Širša javna razprava na temo Pikettyjeve knjige Kapital v 21. stoletju, na kateri bodo sodelovali tudi ekonomisti, bo 7. oktobra v Cankarjevem domu.
