Plačevanje položnic: trajnik, splet ali bančno okence?

Vsakomesečnemu plačevanju položnic za storitve, ki jih uporabljamo, se ne moremo izogniti, lahko pa izberemo takšno poravnavanje obveznosti, za katero bomo porabili čim manj časa in ki bo cenovno najbolj optimalno.

Objavljeno
14. marec 2011 10.12
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Še pred nekaj leti smo s šopom denarja v rokah plačevali predvsem na bančnih okencih ali na pošti, kjer je bil strošek nižji, okrog 15. v mesecu pa je bila gneča nepopisna. Tisti, ki se niso želeli drenjati, so na svoji banki odprli trajnike, in tako je banka v njihovem imenu in z njihovega računa za določeno provizijo poravnala obveznosti.

Zdaj je možnosti neprimerno več, banke pa čedalje bolj strukturirajo cenike. Medtem ko lahko izmed ponujenih možnosti zelo hitro izberemo tisto, ki nam bo vzela najmanj časa, je odločitev glede stroška za provizije nekoliko težja. Marsikdo bi sicer zamahnil z roko ob ugotovitvi, da je nadomestilo za določen način plačila 20 centov ugodnejši kot za drug način, vendar se na letni ravni kljub vsemu nekaj nabere. Če pogledamo podatke v tabeli, ki so jih poslale banke, nekaj pa smo jih zbrali z njihovih cenikov, objavljenih na spletnih straneh bank, so razlike med različnimi možnostmi pri istem ponudniku precej večje.

Po spletu preprosto in poceni

Uporabniki spletne banke se pogosto odločajo za takšno plačilo. Nekatere banke komitentom, ki izberejo katerega izmed paketnih računov, nadomestila za to storitev sploh ne računajo ali pa ponudijo ugodnejšo ceno kot drugim strankam. Stranka lahko prenaša sredstva med svojimi računi brezplačno, nekatere banke to omogočajo tudi za nakazila prejemnikom, ki imajo račune odprte na isti banki, druge za to računajo nižjo provizijo kot kadar komitent sredstva nakazuje na račun, odprt pri konkurenčni banki. Razlike pri ceni se lahko pojavijo tudi glede na to, ali plačujemo s posebno položnico ali s plačilnim nalogom.

Poleg nizkih provizij je prednost tega načina plačevanja, da ga lahko izvedemo od doma in da nam ni treba paziti na delovni čas poslovalnic, saj spletna banka deluje 24 ur na dan in vse dni v letu. Datum izvedbe plačila lahko določimo vnaprej, seveda pa moramo imeti na dan poravnave obveznosti na računu likvidna sredstva.

Slabost e-plačevanja v spletni banki je, da imajo komitenti tistih bank, ki omogočajo vstop v e-banko samo z enega računalnika, na katerega stranka naloži certifikat, težave s plačilom, če dalj časa nimajo dostopa do tega računalnika (npr. med potovanji itn.). Poleg tega moramo v nastavljeni e-obrazec prepisovati podatke s papirne položnice, pri čemer obstaja možnost napake.

Mnoge banke v Sloveniji že nudijo storitev e-račun, ki omogoča, da izdajatelj (na primer telefonski operater) s strinjanjem dolžnika račun pošlje neposredno v njegovo spletno banko, tako da prepisovanje podatkov s položnice odpade in s tem tudi možnost napake. Računa v papirni obliki v tem primeru izdajatelj ne pošilja.

Trajniki

Najugodnejši in tudi najpreprostejši način plačevanja položnic se v večini primerov izkaže s t. i. direktno bremenitvijo. Banke sicer ne uporabljajo enotne terminologije in tudi obračunavanje stroška storitve je različno. V splošnem velja, da bomo položnice vsaj za večje izdajatelje lahko tako plačali najugodneje, poleg tega nam s pooblastilom banki, da mesečno z našega računa poravnava naše obveznosti do določenega podjetja, ni treba skrbeti za to, ali bomo račun pozabili plačati ali ne.

Pomembno pa je, da imamo na dan, ko se trajnik izvede, na računu dovolj sredstev, sicer transakcije ne bo. Banka nas o tem sicer obvesti, za kar, razen ene izjeme, računa strošek od evra in vse do 2,5 evra, račun pa moramo poravnati sami. Banke, razen dveh izjem ne računajo provizije za odprtje ter zaprtje posameznega trajnega naloga in za spreminjanje podatkov, kot je na primer datum izvedbe plačila.

Preden se odločimo za plačevanje posamezne obveznosti na ta način, se je pri banki dobro pozanimati o strošku, ki je odvisen od izdajatelja računa ter njegovega poslovnega odnosa z našo banko. Nekatere banke omogočajo, da se na storitev naročimo kar v e-banki, tako, da s seznama izberemo podjetje, ki mu želimo račune plačevati na ta način.

Če prejemnika ni na seznamu, ni vključen v izmenjavo podatkov za direktne bremenitve v zbirnem centru. To pomeni, da storitev lahko aktiviramo samo pri bančnem okencu, če sploh, banka pa za to računa praviloma precej višjo provizijo. V tabeli govorimo o avtomatskih in ročnih vnosih. Lahko se tudi zgodi, da za nekatera podjetja direktnih bremenitev oziroma trajnih nalogov sploh ne bomo mogli odpreti. Nekatere banke računajo nižje provizije ali pa teh sploh ni, če sta plačnik in izdajatelj računa njihovi stranki.

Položnice že več let lahko plačujemo tudi na bankomatih. Najprej smo jih zapakirali v kuverte, uslužbenci so jih ročno poknjižili. Zdaj več bank že ponuja možnost avtomatskega plačila na bankomatu, in to tudi pri konkurenčni banki.

Bančna in druga okenca

Strošek za takšno plačilo je sicer nekaj višji kot pri prej omenjenih možnostih, še vedno pa je storitev neprimerno ugodnejša, kot če bi jo opravili pri bančnem okencu. Tam so provizije odvisne tako od tega, kje ima prejemnik sredstev odprt račun, kot tudi, ali denar nakazujemo s plačilnim nalogom, po posebni položnici ali pa z novim univerzalnim plačilnim nalogom.

Če želimo položnice plačati fizično, je poleg poštnega okenca, kjer je strošek nekaj centov nižji kot evro, možnost še plačilo na blagajnah Tuševih prodajaln, ki so ustrezno označene. Provizija je 0,65 evra za položnico.