Slovenec na bolniški 31 dni, Maltežan manj kot deset
Po nekaterih raziskavah, pri katerih pa ni jasno, na katero leto ali obdobje se nanašajo, je bil menda povprečni Slovenec na leto na bolniškem dopustu približno 31 dni, kar naj bi bil tretji rezultat Evropi. Pred njim sta povprečni Portugalec, ki je menda na bolniškem dopustu skoraj 65 dni, in povprečni Hrvat, z 49 dnevi staleža. Po teh podatkih so najbolj zdravi zaposleni na Malti, saj v povprečju na leto bolehajo samo po nekaj manj kot deset dni. Povprečni državljan Evropske unije je bil na bolniški 20 dni na leto, Italijan 15 dni, Britanec 16, Romun, Avstrijec, Španec, Irec in Luksemburžan pa po 17 do 18 dni. Bliže našim bolniškim izostankom pa so Francozi in Poljaki z 29 oziroma 28 dnevi bolniškega staleža.
Iz zdravstvenih vzrokov naj bi bil Slovenec na leto na bolniški 8,6 dneva. Bolniška odsotnost zaposlenih delodajalcem in zavodu za zdravstveno zavarovanje povzroči 750 do 800 milijonov evrov stroškov na leto. Po podatkih, ki so jih navedli na problemski konferenci o absentizmu, so delodajalci lani zaradi bolniških izostankov izgubili 5,2 milijona delovnih dni, kar pa je vendarle dobro desetino manj kot v letu 2007, ko je bilo v breme delodajalcev izgubljenih 5,8 milijona delovnih dni. Skupaj je bilo glede na plačana nadomestila pri delodajalcih in Zavodu RS za zdravstvo zavarovanje izgubljenih 9,7 milijona delovnih dni ali 9,6 odstotka manj kot predlani. Delodajalci so lani za nadomestilo plač za bolniške izostanke do 30 dni plačali 236 milijonov evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa 201 milijon evrov. Lani so 54 odstotkov nadomestil plač za bolniške izostanke plačali delodajalci, 46 odstotkov pa ZZZS.
Bolniška odsotnost se zmanjšuje
Toda začasna bolniška odsotnost z dela se pri nas vendarle zmanjšuje. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je bilo lani v Sloveniji na bolniškem dopustu 4,3 odstotka zaposlenih. To zmanjševanje potrjujejo tudi podatki o številu zaposlenih na bolniškem dopustu na 100 zaposlenih, ki je predlani znašalo 89,9, lani pa 82,7. V letošnjem prvem polletju je bilo, ob upoštevanju dni odsotnosti, na bolniški 4,2 odstotka zaposlenih, od tega največ, namreč pet odstotkov v murskosoboški enoti zavoda za zdravstveno varstvo, 4,6 odstotka v mariborski enoti ter 4,5 odstotka v celjski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo RS. Najnižji delež zaposlenih na bolniškem dopustu je bil v prvi polovici leta na Gorenjskem, namreč 3,7 odstotka in v Osrednjeslovenski regiji, kjer je bil 3,9-odstoten.
Število izgubljenih delovnih dni zaradi zdravstvene odsotnosti se je zadnja leta zmanjševalo in lani prvič padlo pod štiri odstotke, letos pa naj bi se ta delež znova povečal. Po podatkih za prve tri mesece letos se je delež finančnega bremena, ki so ga plačali delodajalci, povečal na 57 odstotkov. Če bi se ti izdatki zaradi znižanja bolniških izostankov ali nižjih nadomestil za bolniško odsotnost znižali za desetino, bi to po ocenah delodajalcem prineslo 25 milijonov evrov prihrankov, zavodu za zdravstveno varstvo pa skupaj 20 milijonov evrov, kar pomeni, da bi bil skupni prihranek približno 45 milijonov evrov.
Bolniška odsotnost odraz stanja v družbi
In kateri so glavni vzroki za bolniško odsotnost v Sloveniji? Po mnenju poznavalcev je zdravstveni absentizem odraz stanja v družbi. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na začasno bolniško odsotnost z dela so tako zdravstveni, delovni, socialni, ekonomski, demografski in kulturni. To pomeni, da na začasno odsotnost zaposlenih z dela vplivajo bolezni, tudi poklicne, delovne razmere, ki vključujejo tako varstvo pri delu, kot tudi druge dejavnike, ki vplivajo na to, da se zaposleni na delovnem mestu ne počutijo varno, zagnano in zadovoljno. Če so plače tistih, ki delajo, nižje od minimalnih plač ali od nadomestil za brezposelnost, ali če plače niso redne, lahko stresne razmere vplivajo tudi na obolenja in na bolniško odsotnost, ki se povečuje tudi s starostjo zaposlenih. Kolikšno odsotnost z dela je pričakovati od tistih, ki naj bi delali do 65. leta starosti?
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela FT