Po deflaciji grozijo 
nove občutne podražitve

Tako kot že nekaj let je imela Slovenija tudi v januarju 2011 deflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,8 odstotka, kar v državnem statističnem uradu pripisujejo zlasti razprodajam oblačil in obutve. Cene teh so bile v prvem letošnjem mesecu nižje za 16 oziroma 15 odstotkov, dobro desetino nižje so bile cene športne opreme, zaradi oprostitve plačila davka na dodano vrednost pri nekaterih storitvah pa so se januarja za 7,4 odstotka pocenile tudi poštne storitve. Med tistimi pridelki in izdelki, ki so bili januarja dražji, so bile približno desetino višje povprečne cene zelenjave, za pet odstotkov se je podražilo kurilno olje, za štiri odstotke sadje, za malo manj kot tri odstotke pa mleko, mlečni izdelki in jajca. Čeprav je po enem mesecu še težko govoriti o letni inflaciji, povejmo še to, da je bila povprečna letna inflacija januarja 1,8-odstotna.

Toda že februarja in v naslednjih mesecih utegne biti povsem drugače in tudi inflacija višja. Nekateri proizvajalci živil so že napovedali podražitve s februarjem, ko naj bi se tudi pri nas bolj pokazal vpliv rasti cen surovin in hrane v svetu. Če trgovci ne bodo znižali marž, se utegne hrana precej podražiti.

Poleg tega se bo konec februarja iztekla začasna zamrznitev cen komunalnih storitev in nekateri so že napovedali, da jih bodo podražili. Še naprej občutno rastejo cene surovin, tudi nafte, rastejo proizvajalčeve in uvozne cene. Vse to bo vplivalo na slovensko inflacijo, kakor lahko tudi pogoste naravne ujme in nestabilne politične razmere v nekaterih delih sveta.

Državni statistični urad je analiziral inflacijo od leta 2007, ko je Slovenija prevzela evro. Na zvišanje cen so na splošno vplivali, pravijo, padanje tečaja evra glede na dolar, rast cen nafte na svetovnem trgu, rast svetovnega prebivalstva in večje povpraševanje. Na cene goriva in energije sta vplivali zlasti zvišanje trošarin in odprtje trga za električno energijo, alkohol in tobak sta se dražila zaradi višjih trošarin, hrana zaradi rasti cen surovin doma in v tujini in rasti proizvodnje biogoriv, komunalne storitve pa zaradi novega sistema obračunavanja cen, odprtja trga, zapiranja deponij, ločevanja odpadkov in novih okoljskih dajatev.

Slovenske cene lovijo raven cen v državah z evrom, cene hrane so že na tej ravni, kar pa ne velja za alkoholne pijače in tobak. Hrana in energija se najhitreje dražita v novih članicah Evropske unije, zlasti v baltskih državah, medtem ko na primer v starih članicah EU cen naftnih derivatov skoraj niso zviševali. Ob zelo dragih Norveški in Švici je izjemno draga tudi Hrvaška, sorazmerno cenejše pa so Madžarska in balkanske države. Tja se bo potemtakem, pravijo nekateri, bolj izplačalo hoditi nakupovat kakor pa, denimo, v Avstrijo ali Italijo.