Po evforiji ob odprtju boj za tržne deleže

Ljubljana – Medtem ko je prvi resnejši tuji diskont Hofer predlani utiral pot diskontni trgovini pri nas, sodi včerajšnji Lidlov prihod med »že videno«. Razlika je v dolžini in zgoščenosti uvoda, saj je Lidl drugače od Hoferja včeraj »udaril« na mah z novimi trgovinami kar na 15 krajih. Prvi dan – predstava za prve kupce, vrste pred prodajalnami, gneča na cesti, množica gospodinjstev pa bogatejša za otvoritvene poceni televizorje, komode, šivalne stroje in visokotlačne čistilnike. Drugi dan se bo začelo zares: tekma na izpadanje, boj za tržne deleže.

V ljubljanskem Lidlu v BTC je bila včeraj malo pred odprtjem (ob 8. uri) zasedena polovica sicer prostornega parkirišča pred trgovino, v gruči pred vrati je bilo opaziti predvsem starejše pare. Dobre pol ure pozneje so vrste na blagajnah že segale skoraj do polovice trgovine, z »akcijskih« kupov pa so naglo pohajale zaloge zlasti velikih paketov: barvni televizorji, šivalni stroji, čistilniki ... »S prvim obiskom smo zadovoljni, tudi s tem, da odprtje poteka umirjeno,« je malo po njem dejal Gregor Kosi, direktor prodaje slovenskega Lidla, ki se je z drugimi zaposlenimi in predstavniki nemškega lastnika mudil v prodajalni. Popoldne je spet zagotovil, da so zadovoljni z obiskom, ne samo v ljubljanskem, temveč tudi v vseh drugih 14 diskontih po Sloveniji.

Če je bila po ugotovitvah analitikov slovenska trgovina že doslej zelo razvita, je z vstopom obeh vodilnih evropskih diskontnih verig v grobem dozorela tudi po strukturi. Pred prihodom Hoferja so bila mnenja o tem, kako bo slovenski porabnik sprejel prave diskonte, deljena. Začetnemu velikemu pompu je sledilo obdobje ne najhitrejše, a stabilne rasti. Hofer je sklenil leto 2006 s 27 prodajalnami in po ugotovitvah raziskave GfK Gral-Iteo z 2,1-odstotnim tržnim deležem (po podatkih trgovca celo s 3-odstotnim). Njegovo vodstvo je s tem zadovoljno. Za letos načrtuje najmanj podvojitev tega deleža, v prihodnosti pa namerava z 80 do 100 prodajalnami ohraniti prvo mesto med diskonti na slovenskem trgu.

Prvi krog bodočih Lidlovih tekmecev so seveda preostali diskontni trgovci: Hardi, Mercatorjev Hura!, Eurospin in Hofer. Po nekaterih napovedih bodo diskonti, ki imajo pri nas zdaj več kot 4-odstotni tržni delež pri prodaji blaga za vsakdanjo rabo, v treh letih povečali svoj kos potice na 10 do 15 odstotkov. Na čigav račun? Če vprašate prvo trojico, Mercator, Spar in Tuš, trdijo, da bodo svoje pridobljene položaje vsaj ohranili, če že ne izboljšali. To dokazujejo njihovi lanski poslovni rezultati. Tako so najbolj ogroženi mali trgovci, prodajalne v mestnih središčih, ki dobesedno zamirajo, medtem ko prodaja v velikih nakupovališčih in hipermarketih še naprej cveti. Verjetno se bo izčistila in koncentrirala tudi struktura v okviru diskontne ponudbe; tako kot omenjenim malim trgovcem slabo kaže tudi diskontom, ki ne bodo rasli enako hitro kot vodilni. Nedvomno bo to igra na izpadanje.

Več preberite v današnjem tiskanem Delu!