Po zakonu sosedska pomoč ni delo na črno

Ljubljana – Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je vlada sprejela že decembra lani, pravi val protestov, češ da se odpravlja sosedska pomoč in prostovoljno delo, pa je nastal šele takrat, ko so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlagali, da bi cenzus za gradnjo objektov v lastni režiji s predvidenih 250 površinskih metrov kazalo znižati na 30 površinskih metrov. V OZS so zato pred dnevi opozorili, da zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno velja že od leta 2000, v tokratnem noveliranem vladnem predlogu zakona pa so (v 11. členu) izrecno navedene dejavnosti in izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno: sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo (po tem zakonu in po drugih predpisih), osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.

Za sosedsko pomoč se po 12. členu predloga zakona šteje opravljanje dela med (pravimi) sosedi, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ali druge materialne koristi ter če ga ne opravi prijavljeni mojster. Kar v praksi pomeni, da sosed, ki se uradno preživlja z opravljanjem vodovodarskih storitev, ne sme brezplačno renovirati vodovodne napeljave, (verjetno) pa lahko pomaga pri napeljavi električnih žic. Sosedska pomoč tudi ni, če sosed popravi sosedu stroj za proizvodnjo, recimo, plastičnih vreč.

Delo v lastni režiji je, recimo, pleskanje stanovanja ali brkljanje po lastnem avtomobilu, a tudi vsa dela na nepremičninah in premičninah (na primer košnja trave ali pomoč v gospodinjstvu) v lasti sorodnikov do drugega kolena. Kar pomeni, da si lahko pomagata brata ali svakinji, in ne samo starši in otroci oziroma zunajzakonski partnerji; v prvotnem predlogu zakona je bilo predvideno delo v lastni režiji do tretjega kolena, torej še bratrance in sestrične, a so v OZS predlagali celo omejitev na sorodstvo v prvem kolenu.

Humanitarno in karitativno je brezplačno opravljanje dela za organizacije s takim statusom, prostovoljsko delo pa je urejeno s posebnim zakonom. Širša je zakonska definicija osebnega dopolnilnega dela, saj gre za pomoč v gospodinjstvu, nabiralništvo, druga manjša dela, tudi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti. Osebno dopolnilno delo pa mora biti priglašeno upravni enoti, ki obvesti carinsko upravo in davčni organ; drugi pogoj pa je, da skupni prihodki v koledarskem letu trenutno ne smejo presegati 6000 evrov. To je številka, ki se bo predvidoma usklajevala z rastjo minimalne plače.

V Nemčiji je kazen za neevidentirano delo in plačilo sto evrov za pomoč v gospodinjstvu 5000 evrov. Če je stvar prijavljena, plača naročnik 114,5 evra, a dobi z dohodnino petino nazaj, realen strošek za naročnika pa je 91 evrov. V OZS navajajo podobne prihranke v gradnji. Pri nakupu materiala pridobi naročnik z znižanim DDV 11,5 odstotka, dobi garancijo in izjave o ustreznosti, brez katere, na primer, v domnevno urejeni Avstriji hiš ni mogoče zavarovati. Če bi vlada sprejela predlog OZS, da vsak račun šteje, bi bil naročnik deležen tudi dohodninskih olajšav. Vsekakor pa se jim zdi omejitev lastne gradnje na 250 površinskih metrov pretirana, saj bi taka gradnja v treh etažah pomenila 750-metrsko palačo. Ki si jo lahko privošči – kdo?