Tiskane izdaje
Ljubljana - V Sloveniji so cene življenjskih potrebščin julija v povprečju ostale nespremenjene. Rast cen na letni ravni se je julija znižala na 6,9 odstotka (lani julija 3,8 odstotka), medtem ko se je povprečna 12-mesečna rast zvišala na 5,8 odstotka (v enakem obdobju lani 2,7 odstotka), je danes objavil državni statistični urad.
Podobno kot lani se tudi v letošnjem juliju cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile. Od začetka leta do konca julija so se zvišale za 4,1 odstotka.
K skupni rasti cen so julija največ prispevale višje cene počitnic v paketu, cene goriv in energije ter hrane. K skupni mesečni rasti cen so višje cene počitnic v paketu prispevale 0,5 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke pa so prispevale višje cene hrane in energentov ter po 0,1 odstotne točke še podražitve v skupinah zdravje, stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve.
Na julijsko znižanje cen pa so vplivale pocenitve v skupinah obleka in obutev (za 14 odstotkov) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka). Nižje cene oblačil in obutve so skupno rast cen znižale za 1,1 odstotne točke, cenejša prometna sredstva pa za 0,1 odstotne točke.
Julija so se cene zvišale v skupinah rekreacija in kultura (v povprečju za 4,6 odstotka), zdravje (za 2,6 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,2 odstotka), stanovanje (za en odstotek), hrana in brezalkoholne pijače ter stanovanjska oprema (za 0,8 odstotka), prevoz (za 0,2 odstotka) ter komunikacije (za 0,1 odstotka).
Tudi letos so se julija najbolj podražile počitnice v paketu (v povprečju za 14,1 odstotka). V skupini rekreacija in kultura so se predvsem zaradi končanih akcij opazneje zvišale še cene avdio-video in hi-fi opreme (za 3,4 odstotka), zaradi razprodaj pa se je pocenila oprema za šport (za 4,7 odstotka).
V skupini zdravje so se zdravstvene, zobozdravstvene in druge storitve podražile za 4,8 odstotka, storitve v bolnišnicah za 4,6 odstotka ter zdravila in drugi medicinski izdelki za 0,7 odstotka, v skupini gostinske in nastanitvene storitve pa nastanitvene storitve za 1,9 odstotka ter gostinske storitve za en odstotek.
Na rast cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene daljinske energije (za 4,6 odstotka), plina (za 4,1 odstotka) ter tekočih goriv (za 1,9 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače se je najbolj podražilo sadje (za 3,8 odstotka), predvsem zaradi zaključenih akcij pa so se opazneje zvišale še cene olja in maščob (za 1,4 odstotka), mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za en odstotek) ter kruha in drugih izdelkov iz žit (za 0,7 odstotka).
Julija so se močno znižale cene v skupinah obleka in obutev na račun poletnih posezonskih razprodaj. Oblačila so bila cenejša za 14,9 odstotka, obutev pa za 13,9 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak so se predvsem na račun novih akcijskih ponudb najbolj znižale cene vina (za 0,9 odstotka) ter piva (za 0,3 odstotka). Znižale so se znižale še cene motornih koles in koles (za 3,3 odstotka), rabljenih osebnih avtomobilov (za 1,9 odstotka) in osebnih predmetov ter cestnih potniških prevozov.
V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje (za 13,6 odstotka). Sledile so hrana in brezalkoholne pijače (za 12,2 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 10,7 odstotka), stanovanjska oprema (za 5,9 odstotka), rekreacija in kultura (za 5,6 odstotka), prevoz (za 4,9 odstotka) ter izobraževanje (za 4,6 odstotka).
Cene se julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, znova pa se je zvišala povprečna 12-mesečna rast in zdaj znaša 5,8 odstotka (lani v juliju 2,8 odstotka).
Letna stopnja inflacije v državah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je junija v povprečju znašala štiri odstotka (v maju 3,7 odstotka), v državah članicah EU pa 4,3 odstotka (v maju štiri odstotke). Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija (17,5 odstotka), najnižjo Nizozemska (2,3 odstotka), v Sloveniji pa je bila 6,8-odstotna, je še navedel urad.
Umar pričakuje umirjanje inflacije
V Sloveniji k relativno visoki medletni inflaciji, ki je julija znašala 6,9 odstotka, še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bo zniževanje cen nafte, ki smo mu priča v zadnjih tednih, nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi umirjanje inflacije, menijo v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kot je poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle ob današnji predstavitvi julijske številke Ekonomskega ogledala, se je julija "drastično" znižal prispevek cen nafte in hrane k skupni inflaciji, saj je znašal le 0,2 odstotni točki. Sicer sta nafta in hrana v zadnjem letu k inflaciji prispevali štiri odstotne točke.
Ob dražjih surovinah, ki so na skok inflacije podobno kot v Sloveniji vplivale v celotnem območju evra, je pomembno tudi dogajanje v slovenskem gospodarstvu. Cene dobrin, ki so pod nadzorom vlade, so se v prvem polletju dvignile za 11,4 odstotka, ob neupoštevanju cen energentov, ki se izračunavajo na podlagi posebnega modela, pa so se dvignile le za 0,6 odstotka. "Nadzorovane cene rastejo zelo zmerno," je pojasnil Vasle.
Poleg zniževanja cen surovin naj bi na umirjanje inflacije vplivala tudi pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, ki je v Sloveniji dvakrat višja od povprečja v območju evra. V prvem četrtletju je znašala 5,4 odstotka, v Umarju pa za zdaj vztrajajo pri svoji napovedi o 4,4-odstotni rasti v letošnjem letu.
Povprečna medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v prvih petih mesecih umirila na 2,8 odstotka. Nanjo je pomembno vplivalo zmanjševanje aktivnosti v proizvodnji vozil in plovil ter kemijski industriji.
Umirjanje proizvodne dejavnosti v Sloveniji je poleg umirjanje povpraševanja v mednarodnem okolju, predvsem v EU, po Vasletovih besedah ključni razlog za zmanjševanje izvoza in uvoza. Medtem ko smo se pri medletnih stopnjah rasti še na začetku leta gibali nekje med 15 in 20 odstotki, smo zdaj bliže petim oz. desetim odstotkom, je dejal.
Slovenski izvoz je bil v prvih petih mesecih v medletni primerjavi nominalno višji za 7,4 odstotka, uvoz pa za 11,1 odstotka. Rast primanjkljaja v trgovinski bilanci je vplivala na povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. V prvem petmesečju letos je bil s skoraj 900 milijoni evrov za 400 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani. V letu 2007 je znašal 1,6 milijarde evrov.
"Menjava storitev je še vedno pozitivna, pri blagovni menjavi je situacija obratna, to pa je povezano z visoko gospodarsko rastjo," je dejal Vasle. Kot je pojasnil, gre za uvoz investicijskih dobrin, opremo in stroje, za uvoz repromateriala, zato "takšen razplet dogodkov ni presenetljiv".
V zadnjih dveh letih se je po njegovih besedah nekoliko povečal tudi primanjkljaj v bilanci dohodkov od dela in kapitala, kar je posledica okrepljenega zadolževanja v tujini. "Dokler so investicije, ki so financirane s tujim zadolževanjem, dovolj produktivne, da pokrijejo obrestne mere in spodbujajo rast, potem lahko poslabšanje tekočega računa pojasnimo s hitrejšo gospodarsko rastjo," je dejal.
Pomemben del poslabšanja tekočega računa pa je po besedah Vasleta posledica dejstva, da cene dobrin, ki jih Slovenija uvaža, rastejo precej hitreje od cen, ki jih dosegamo z izvozom na tujih trgih. "S pričakovano umiritvijo gospodarske rasti se bo zmanjšal tudi primanjkljaj," je prepričan Vasle.
Kot je še pojasnil, fiskalna politika z ohranitvijo svoje proticiklične naravnanosti letos najverjetneje ne bo prispevala k rasti cen.
Kar zadeva gibanje plač, Umar ugotavlja, da so se te v prvem petmesečju povečevale hitreje kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast je znašala 8,1 odstotka, lani pa 5,6 odstotka. Pospešek pričakujejo v jesenskih mesecih zaradi izvajanja plačnega dogovora v javnem sektorju, v plače pa naj bi se prenesla tudi inflacijska pričakovanja in učinki višje gospodarske rasti.
