Podatki o vpisu študentov 
šele od uvedbe bolonjskega študija

Prvi razpis za izvajalca elektronskega visokega šolstva (eVŠ) je onemogočil eden izmed študentskih servisov. Da višjega šolstva ne bo 
v enotni evidenci, Györkös pripisuje tudi preslabemu sodelovanju med MVZT in šolskim ministrstvo

Objavljeno
26. februar 2011 20.50
József Györkös
Jasna Kontler Salamon, znanost
Jasna Kontler Salamon, znanost
Ljubljana – Včeraj smo objavili podatke, ki kažejo, da je v Sloveniji izredno veliko možnosti legalnih in nelegalnih študijskih podaljškov, katerih neposredna posledica je – ker je zato premalo denarja za prave študente – slabša kakovost visokega šolstva. Vsaj delno naj bi to odpravila enotna evidenca visokošolskega vpisa (uradno elektronsko visoko šolstvo – eVŠ), ki spada v resor ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). Toda ta evidenca zamuja že dobrega pol leta, ker je bil lanski prvi razpis za izvajalca po pritožbi razveljavljen. Tako še ne bo omejevala letošnjega fiktivnega vpisa v programe visokega šolstva. Izvajalec tega projekta je zdaj znan, razpis za tehnično vodenje eVŠ pa je bil objavljen šele včeraj. O projektu, ki naj bi ga postopoma uvajali letos, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na MVZT dr. Józsefom Györkösem, ki tudi kot doktor informatike zelo dobro pozna vse plati te evidence.

Kaj vse si lahko obetamo od težko pričakovanega projekta elektronskega visokega šolstva?

Predvsem bomo zagotovili preglednost in tudi racionalizacijo visokošolskega prostora. V eVŠ bo objavljen razvid visokošolskih zavodov in še nekateri drugi podatki o visokošolskih institucijah in o visokošolskem sistemu. Prav tako podatki o zaposlenih, kar bo zagotovilo pregled nad njihovimi obremenitvami, soglasji za sodelovanje z drugimi visokošolskimi zavodi in tako naprej. V njem bodo tudi elektronski obrazci in elektronske objave s področja visokega šolstva. Zbrane evidence bodo služile različnim uporabnikom – od Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) do ministrstva za pripravo analiz. Povezan bo tudi z drugimi zbirkami podatkov, ki govorijo o socialnih pravicah študentov.

Kdo bo lahko videl osebne podatke?

Ti podatki bodo varovani v skladu z načeli varstva osebnih podatkov, zato pripravljamo tudi trehnične spremembe zakona o visokem šolstvu, ki bo predvidoma sprejet do jeseni.

Bo lahko posamezen študent videl svoje podatke?

To je vsekakor naš namen, kako pa bo to potekalo, še ne morem reči, ker je to odvisno od končne rešitve. Morda bo dostop možen kar z gesli, ki jih študentje uporabljajo že zdaj v svojih fakultetnih sistemih. Ti sistemi se sicer zelo razlikujejo, ponekod celo med članicami iste univerze, in kar nekaj časa je trajala razprava, ali jih bo treba zaradi eVŠ spremeniti. Nato pa smo se odločili, da jim bomo ponudili vmesnik, ki bo omogočil, da bodo vsi povezani med seboj in z eVŠ.

Kaj bo v tej mreži dostopno najširši javnosti?

To je še stvar razprave v okviru obravnave novele visokošolskega zakona. Vendar pa je dejstvo, da je akademsko okolje vajeno odprtega pristopa do podatkov.

Prvotno je bilo predvideno, da bo ta projekt zgolj enotna vpisna evidenca in da se bo z njim onemogočalo neupravičeno pridobivanje študentskega statusa. Bo eVŠ izpolnil ta cilj?

Zdaj imamo – to govorim tudi kot informatik – na področju visokošolske evidence zelo neurejene podatke in zato so tudi postopki odločanja daljši. Nepreglednost je doslej omogočala tudi omenjene nepravilnosti, ki se še dogajajo, čeprav smo že onemogočili vpis v tretjem roku za tiste, ki se niso prijavili že s prvo ali drugo prijavo.

Boste v eVŠ zajeli tudi vpisne evidence iz preteklih let? Sicer sistem verjetno še nekaj let ne bo vplival na omejitve fiktivnih vpisov.

To bomo delali postopoma, po načrtu naj bi zajeli podatke od začetka izvajanja bolonjski programov. Se pa bodo podatki odslej hranili.

Zakaj v eVŠ ne bo podatkov tudi o študentih višjih strokovnih šol? Tudi ti so del terciarnega izobraževanja, poleg tega pa bodo tam sicer še vedno možni fiktivni vpisi?

Nameravamo omogočiti povezavo s podatki o višjem strokovnem šolstvu, ki pa ne bodo v isti evidenci. Dogovor o tem še ni mogoč.

Nenavadno se zdi, da obstoječa zakonodaja tudi študentom, ki v visokem šolstvu nimajo več statusa, omogoča redni višješolski vpis.

Vsekakor je to zakonska pomanjkljivost. V MVZT bomo še enkrat – enkrat smo že na začetku mandata te vlade – na ministrstvu za šolstvo in šport spodbudili razpravo o tem, naj se terciarno šolstvo enotno uredi in da višje šole ne bodo več podaljšek srednjih šol. Precej moteče je, da se zdaj višje šole obravnavajo kot del terciarnega izobraževanja, pregleda nad njimi pa nimamo. Tu bo potrebnega malo več sodelovanja.

Verjetno so tisti, ki si želijo čim več izvajalcev študentskega dela, prav veseli, da še ni omenjene skupne evidence in da še ni uvedeno eVŠ. Menda je prav eden od študentskih servisov kot potencialni izvajalec razpisa dosegel razveljavitev lanskega razpisa za eVŠ?

To drži in drži tudi to, da se ta pritožitelj sam ni prijavil na razpis. Pritožba je bila sicer upravičena, vendar to, da nekdo vloži pritožbo deset minut pred zaključkom razpisa, gotovo nekaj pove ... Kaj več pa ne bi hotel komentirati. Ne bi bilo korektno.

Gotovo pa ima enoletni odlog uveljavitve enotne evidence študentov precejšnje finančne posledice.

To je res.

Kdo je kriv za napako v razpisu?

Napaka je bila trivialna in se je nanašala na reference, ki smo jih zahtevali od izvajalcev. Opravili smo interno razpravo o tem in ugotovili, da bi težko kogar koli eksplicitno obtožili za to napako. Nam pa je, seveda, žal, da se je to zgodilo.