Podjetja zapuščajo zbornico

Ljubljana - Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je do zdaj izčlanilo okoli 9000 podjetij, so povedali na zbornici. Med njimi tudi nekaj največjih, kot so Telekom Slovenije, Gorenje, Kolektor, Mura in vse večje trgovske družbe, ki so oblikovale novo trgovinsko zbornico. V zbornici zdaj pripravljajo nove, atraktivnejše ponudbe, s katerimi želijo velike družbe znova pripeljati nazaj v to največje gospodarsko združenje v Sloveniji.

Nove ponudbe za največja podjetja

Na GZS bodo nove ponudbe za največja podjetja, ki jih bodo skušali prepričati, da se znova včlanijo v zbornico, pripravili čez novo leto, končane pa naj bi bile do 8. januarja, je povedal začasni predsednik GZS Samo Hribar Milič. Pojasnil je, da jim ponudb ne bodo preprosto poslali po pošti, ampak pripravljajo posebno strategijo, ki vključuje vse od pisne ponudbe, posebne predstavitve do osebnih stikov. "Ponudbe bomo primerno pripravili, računam na uspeh," je dejal Hribar Milič.

Ponudb na zbornici po besedah začasnega predsednika ne bodo "sestavljali na pamet". Vsa velika podjetja predstavniki zbornice že obiskujejo, v razgovorih pa ugotavljajo, kaj ti od njih pričakujejo in to bodo tudi vključili v ponudbo.

Ponudba nove zbornice bo atraktivnejša od stare GZS, so prepričani na zbornici. " Predvsem se bomo osredotočili na njihove težave. Če eno podjetje veliko plačuje, ima nekaj specifičnega, ne le skupnih težav," je dejal Hribar Milič. Ob tem je izpostavil težave, povezane z regionalnim razvojem, kot je na primer dostop do posamezne industrijske cone, zagotavljanje skupne infrastrukture, tudi kratkoročnejše projekte. "V konkretnem okolju vsako veliko podjetje nima istih težav," je dejal, ob tem pa omenil še zagotavljanje določenih koristi na nacionalni ravni, povezane s trgom dela, kolektivnimi pogodbami, davki in podobnim.

Znižanje članarine zbornice

Močno se bo predvidoma znižala tudi članarina zbornice. Začasni predsednik zbornice bo skupščini, ki se bo sestala prihodnjo sredo, predlagal, da bi najvišja letna članarina znašala 30.000 evrov. Prejšnji zbornici so največja podjetja plačevala po 150.000 evrov letno, je pojasnil.

V zbornici kadrovske spremembe

Manjša finančna sredstva pa pomenijo tudi prestrukturiranje kadrovske zasedbe v zbornici. S projektom reševanja presežnih delavcev bodo v zbornici formalno začeli takoj po skupščini. "Imeli bomo razgovore s sindikati in svetom delavcev. Pojasnili jim bomo, da se je finančna situacija bistveno spremenila, kar bo imelo za posledico tudi presežke," je pojasnil Hribar Milič in zagotovil, da bodo v program reševanja presežnih delavcev vključili tudi sindikat, in sicer tako pri oblikovanju kriterijev kot iskanju rešitev.

Za preoblikovnje šest mesecev časa

Hribar Milič ima za preoblikovanje zbornice s prostovoljnim članstvom šest mesecev časa. Funkcijo predsednika zbornice bo opravljal do 26. maja prihodnje leto, ko bo volilna skupščina zbornice, na kateri bodo izvolili predsednika, predvidoma enega od vodilnih slovenskih managerjev. Vodenje zbornice naj bi prevzel generalni sekretar ali direktor, kar pa bi zanimalo tudi Hribar Miliča, a kot pravi, "ne za vsako ceno". "V šestih mesecih imam ambicijo nekaj narediti in če mi bo uspelo, bom kandidiral. Če bom videl, da sem si zadal cilje, ki jih ne znam realizirati, ne bom kandidiral," je povedal.

Prepričati podjetja, da se v zbornico, ki so ji morali članarino plačevali več kot deset let, pa če so od nje imeli koristi ali ne, zdaj včlanijo prostovoljno, zagotovo začasnemu vodstvu predstavlja največji izziv. Kot je videti, pa enaka usoda ne bo doletela Obrtne zbornice Slovenije. Ta je po mnenju ministrstva za gospodarstvo na pravi poti reorganizacije, ostala je povezana s svojim članstvom, zato ministrstvo s spremembami obrtnega zakona v obvezno članstvo ne bo posegalo.