AA Tehnika je naprodaj skoraj dve leti

Že nekaj mesecev je javna le ponudba zaposlenih za delavski odkup.

Objavljeno
22. oktober 2015 19.12
Adria tehnika Brnik 10.6. 2015
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana – Od javnega poziva k nakupu Adrie Airways Tehnika (AAT) teče enaindvajseti mesec. »Ker je prodajni postopek v teku, konkretnih informacij, zaradi zaščite poslovnih interesov in konkurenčnosti postopka«, lastnika, SDH in Aerodrom Ljubljana, ne moreta posredovati.

Glavni izvršni direktor AAT Maks Pele je z letošnjim tekočim poslovanjem družbe zadovoljen, saj občutno presega planska izhodišča, v katerih je zapisana pri prometu številka 19,6 milijonov evrov. Lani je podjetje ustvarilo 18,6 milijona evrov prihodkov in nekaj deset tisoč evrov dobička. Rezultati za letošnje devetmesečje so potrjeni, z oceno za zadnje četrtletje je letošnji cilj okrog 23,5 milijonov prihodkov in 2,4 milijona evrov EBITDA.

Zmogljivosti AA Tehnike so zapolnjene za naslednjih šest mesecev, kar je po direktorjevih besedah dobra novica. Na podlagi povratnih informacij z nedavnega sejma v Londonu (MRO Europe 2015) so dobri tudi obeti za prihodnost, ocenjuje Maks Pele.

AA Tehnika je iz sektorja v Adrii Airways zrasla na pomlad leta 2010 dobesedno preko noči – brez premoženja, brez potrebnih služb, praktično tudi brez vodilnega kadra. AA je kot stvarne vložke na AAT prenesla neopredmetena sredstva, zaloge in dobro ime. AAT zaradi nenavadne izločitve AA tudi toži.

Februarja 2011 je AA zaradi finančnih težav prodala stoodstotni delež Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), svoji takratni večinski lastnici in Aerodromu Ljubljana, ki je v delež prelil svoje terjatve do AA. Po zlitju PDP v Slovenski državni holding (SDH) ima slednji v lasti 52,33-odstotni delež, Aerodrom Ljubljana pa 47,67-odstotnega.

Poleti 2013 je AAT pristala, tako kot vsa slovenska letalska industrija, na spisku petnajstih družb za prodajo/privatizacijo. Zanimanje za nakup AAT je v zadnjih letih nihalo odvisno od tekočega poslovanja družbe. Ves čas pa so z družbo živeli zaposleni, ki so letos poleti zaključili z zbiranjem sredstev za delavski odkup. Zanj se je odločilo okoli 180 zaposlenih – soudeleženec je z vsemi ali vsaj večino vodilnih po lastnih besedah tudi Maks Pele s povprečnim vložkom.