Tiskane izdaje
Sladkogorska Paloma, ki je v 71-odstotni lasti države, je po dolgih letih negotovosti pred lastniškimi spremembami, ki naj bi prinesle tudi posodobitev proizvodnje. Januarja bodo lastniki odločali o dokapitalizaciji in poznejšem prevzemu družbe, v kratkem pa bo Paloma prejela tudi 4,5 milijona evrov posojila EBRD. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Palome Tadejem Gosakom.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) vam je odobrila 4,5 milijona evrov posojila, ki naj bi ga porabili za prestrukturiranje družbe. Za katere projekte bo namenjen denar?
Naj pojasnim, da privatizacija in podpis posojila EBRD nista povezana, čeprav ju marsikdo povezuje.
Ampak kot je bilo razumeti EBRD, ste to posojilo dobili tudi zato, ker ste v postopku privatizacije.
To je res, saj EBRD podpira privatizacijo. Družba in naš lastnik sta morala vseskozi izkazovati namen, da s privatizacijo mislita resno. EBRD smo morali natančno predstaviti naše načrte in v okviru tega jih je tudi zanimalo, kako naš lastnik razmišlja o privatizaciji. EBRD s svojim kreditom vstopa namensko. Posojilo je razdeljeno na dva dela: dva milijona bo podjetje dobilo za tekoče poslovanje in obratni kapital, 2,5 milijona pa za posodobitev proizvodnje. Največ denarja bomo namenili energetski učinkovitosti v proizvodnji papirja. To so za nas ključni projekti, ki bi jih morala družba izvesti že v preteklosti, a jih ni zaradi slabe finančne kondicije.
Kdaj boste začeli te projekte?
Večina teh projektov je že v fazi priprave dokumentacije in računamo, da bi aktivnosti lahko začeli že na začetku prihodnjega leta.
Paloma je pred kratkim s poljskim Abris Capitalom podpisala pogodbo o 15-milijonski dokapitalizaciji, o kateri bodo delničarji 5. januarja odločali na skupščini. Dokapitalizatorja je izbrala uprava. Zakaj prav Abris Capital?
Po nastopu sedanje uprave leta 2013 smo ugotovili, da podjetju primanjkuje lastnega kapitala za posodobitev proizvodnje. Pripravili smo strategijo poslovanja do leta 2020 in v njej opredelili tržni potencial Palome ter tudi pomanjkanje kapitala za predvidene naložbe. Najprej smo k dokapitalizaciji pozvali lastnika, državno PDP, ki nam je pojasnil, da tega ne morejo storiti, saj bi lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč. PDP je upravo pooblastil, naj kapital poišče na trgu, zato smo začeli postopek dokapitalizacije. Pred tem smo leta 2014 opravili poslovno prestrukturiranje, saj nam je bilo jasno, da če ne bo obetov za dobro poslovanje, je možnosti za uspešno iskanje vlagatelja malo. Pridobili smo več ponudnikov ter na koncu prišli do najugodnejšega in najprimernejšega, torej Abris Capitala, z njim smo podpisali pogodbo.
Kaj pomeni najugodnejši? Da je ponudil najvišjo ceno?
Tako je.
Očitalo se vam je, da ste skrbni pregled družbe omogočili le temu ponudniku. Zakaj le enemu, če jih je bilo več?
Postopka ne morem komentirati. Že to, da so tako nadzorni svet Palome kot uprava in nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) dali soglasje k celotnemu postopku in podpisu pogodbe z Abris Capitalom, daje jamstvo, da je bil postopek voden skladno z zakonodajo in varovanjem vrednosti za delničarje.
Torej zanikate, da je bil eden od ponudnikov v prednostnem položaju?
Postopek je voden transparentno in konkurenčno v skladu z mednarodno prakso na tem področju.
Abris Capital je tudi lastnik romunske družbe Pehart, ki je konkurent Palome. Se ne bojite, da bi proizvodnjo lahko preselil v Romunijo? Tam je delovna sila še vedno precej cenejša.
Abris Capital je investicijski sklad, ki ima v svojem portfelju veliko naložb in Pehart je le ena od njih. Do zdaj te družbe nismo zaznavali kot konkurenta in predvidevam, da ga tudi v prihodnje ne bomo, saj pokrivamo različne trge in tudi programi obeh podjetij niso povezani. Družbi sta oddaljeni 800 kilometrov, kar je tudi kritična točka za naše izdelke, ki so zelo občutljivi na stroške transporta. Vse to so jasni pokazatelji, da ni kakšne konkretne bojazni zaradi skupnega lastništva.
Prej nasprotno: Paloma velja za enega od manjših proizvajalcev glede na količino porabe celuloze in proizvedenih izdelkov, zato bo morala iskati tudi tovrstne sinergije z drugimi podobno velikimi proizvajalci. Mislim predvsem na nabavo celuloze in druge sinergije, ki jih je mogoče pričakovati iz takšnega sodelovanja. S tem hočem poudariti, da tudi če Abris Capital ne bi bil vlagatelj v Palomo in tako omogočil sinergije z eno od svojih družb, bi Paloma morala iskati tovrstne sinergije na trgu.
S to dokapitalizacijo boste dobili 15 milijonov evrov svežega denarja. Za kaj jih boste namenili?
Naš najmlajši stroj je iz leta 1976. To najbrž veliko pove o iztrošenosti, čeprav je bila Paloma kljub temu pri izdelkih sposobna slediti tehnologiji in ohranjati korak s časom. Predvidena vlaganja so na podlagi strategije za prihodnjih pet let precej višja od 15 milijonov evrov. To je začetni investicijski kapital, ki ga bomo namenili za posodobitev proizvodnje papirja, odpravo ozkih grl v konfekciji, izboljšanju procesov v podjetju in posodobitev logistike.
Koliko naložb naj bi potem skupaj izvedli do leta 2020?
Več kot 60 milijonov evrov. Seveda pa je izvedba načrta odvisna od doseganja poslovnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Vsaka naložba bo izboljševala poslovni rezultat in pričakujemo, da bo del prihodnjih naložb podjetje zagotavljalo z denarnim tokom, del denarja pa bomo morali pridobiti prek lastnika ali s financiranjem prek bank.
Kje pa vidite Palomo leta 2020?
Naš cilj je ohranitev položaja vodilnega proizvajalca higienskih papirjev v regiji. Trgi, na katerih Paloma zdaj ustvarja glavnino svojih prihodkov, imajo potencial za rast. To so predvsem trg nekdanje Jugoslavije, Romunija, Bolgarija, Slovaška, Avstrija ... Večina teh trgov raste hitreje od zahodnih in poraba higienskih papirjev se povečuje, saj je raven porabe še vedno nižja kot v zahodnih državah. Trenutno so naše zmogljivosti maksimalno izkoriščene in v prihodnje ne bi bili sposobni spremljati rasti trga, zato bi Paloma posledično izgubljala svojo pozicijo.
Torej boste z naložbami povečali zmogljivosti?
Absolutno. Če želi Paloma obdržati svoj delež in delno rasti na trgih, kjer smo bili v preteklosti bolj prisotni, potem sedanje zmogljivosti za to niso dovolj.
V prvih devetih mesecih ste poslovali nekoliko slabše kot lani. Zdaj je december, kakšen bo letošnji rezultat?
Prihodki bodo nekoliko nižji kot lani, in sicer zato, ker smo v zadnjih dveh letih aktivno čistili portfelj poslov Palome. Več kot polovico prihodkov ustvarjamo z lastno blagovno znamko, slabo polovico pa s proizvodnjo izdelkov za druge blagovne znamke. Nekateri od teh poslov v preteklosti niso bili donosni in smo se skupaj s poslovnimi partnerji dogovorili za spremembo programa ali za njegovo opustitev. To je vplivalo na prihodke predvsem v prvi polovici letošnjega leta.
Z našimi največjimi odjemalci se nam je uspelo dogovoriti za večja naročila, ki bodo tudi določeno zagotovilo za naročila Palome leta 2016, zato zdaj spet povečujemo prihodke. Na dobiček pa je letos najbolj negativno vplivala podražitev celuloze zaradi rasti dolarja. Na to nismo računali, zaradi svoje finančne situacije pa tudi nismo bili sposobni zavarovati vseh valutnih tveganj. Kljub tej skoraj 20-odstotni rasti cene celuloze poslujemo pozitivno, kar dokazuje, da nam je uspelo znižati stroške poslovanja na drugih področjih.
V prvih devetih mesecih smo ustvarili milijon evrov dobička iz poslovanja in verjamem, da ga bomo v zadnjem kvartalu še nekoliko povečali. To pomeni okoli pol milijona čistega dobička. Moja splošna ocena letošnjega leta je, da je Paloma dosegla velik napredek v poslovanju, čeprav se to iz teh dveh ključnih podatkov ne pozna.
Abris Capital naj bi po dokapitalizaciji dal tudi prevzemno ponudbo in postal vaš večinski lastnik. Vendar je Abris finančni sklad, ali to pomeni, da bi Paloma čez nekaj let spet lahko iskala lastnika?
To nas ne skrbi. Za nas je pomemben razvoj v stabilno podjetje, ki bo raslo na trgu in tako povečevalo svojo vrednost. Če to dosežemo, ne vidimo nobenega tveganja pri menjavi lastništva. Največja vrednost tega podjetja sta blagovna znamka Paloma in znanje. Slovenci imamo veliko fobijo pred menjavo lastništva. Sam sem delal v dveh multinacionalkah in tudi tam so se menjavali lastniki, a se organizacija s tem sploh ni ukvarjala.
S sindikatom ste pred privatizacijo podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ki naj bi zaščitil pravice delavcev. Ali to pomeni, da s prihodom novega lastnika ne bo odpuščanj?
Da smo v Palomi sposobni razmišljati o nadaljnjem razvoju družbe, smo dokazali že leta 2014, ko smo s socialnimi partnerji sklenili novo kolektivno pogodbo, ki je temelj za nadaljnji razvoj v sodobno organizirano družbo. Letos smo sklenili dogovor, da te kolektivne pogodbe prihodnji dve leti ne bomo spreminjali. To bo zavezujoče za vsako upravo ne glede na lastnika.
Bom vprašala drugače: ali petletna strategija predvideva večje zmanjšanje števila zaposlenih?
Tega ne pričakujemo. Za zaposlene, Sladki Vrh in širšo regijo pa je to, da bo družba z dokapitalizacijo dobila denar, ki ga bomo vložili v družbo, največje jamstvo za delovna mesta. Moramo se zavedati, da je podjetje na trgu, zato mora biti organizacija usmerjena v učinkovitost in zagotavljanje konkurenčnega položaja. Vesel sem, da to razumejo tudi socialni partnerji. Če bo treba, bomo za skupno dobro ukinili tudi kakšno delovno mesto.
Vašemu vodenju so očitali tudi visoke stroške za intelektualne in svetovalne storitve, ki naj bi se od vašega prihoda podvojili. Poudarjeni so agencija Futura, odvetnik Soklič in svetovalec Sergej Murgelj. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) bi morali biti podatki od aprila lani objavljeni na spletu, a tega še vedno niste storili. Zakaj ne?
Naša pravna služba je omogočila, da ima vsako vprašanje glede tega kontaktno osebo.
Ampak po zakonu bi morali biti osnovni podatki o pogodbah objavljeni na spletu?
Zagotavljam vam, da delujemo transparentno in skladno z veljavno zakonodajo.
Očitno ne, ker ste zavezanci za objavo po ZDIJZ in ste torej v prekršku.
Jaz mislim, da nismo.
Kaj vam svetuje gospod Murgelj?
V Palomi smo z mojim prihodom začeli spreminjati poslovni model in si postavili pet strateških usmeritev. Zadnja je, da se bomo ukvarjali z aktivnostmi, ki neposredno podpirajo našo dejavnost: to so proizvodnja papirja, izdelava končnih izdelkov in njihovo trženje. Za to smo specialisti, na vseh področjih, kjer znanja nimamo, pa bomo poiskali poslovne partnerje in izkoriščali njihovo znanje za doseganje najboljših rezultatov. Gospod Murgelj je strokovnjak za optimizacijo stroškov in je bil v letih 2014 in 2015 odgovoren za projekt Feniks, s katerim smo zmanjšali stroške v letu 2014 za 2,5 milijona evrov, letos pa za dva milijona evrov.
Sodelujemo tudi s strokovnjaki za marketing, ki so nam pomagali prenoviti blagovno znamko Paloma, česar sami ne bi bili sposobni storiti. To je lahko dober primer, zakaj se povezujemo s strokovnjaki na trgu. Paloma ima veliko takšnih povezav. Lani smo imeli več kot 1200 poslovnih partnerjev in tudi letošnja številka je podobna. Čeprav smo na nekaterih točkah povišali stroške, smo s spremembo poslovnega modela lani ustvarili najboljši rezultat v zadnjih 20 letih. Menim, da je to jasen dokaz, da je to, kar počnemo, dobro.
Ampak zakaj potem podatke o teh pogodbah skrivate? Zanje sem zaprosila že avgusta, a jih še nisem dobila.
Poskrbel bom, da boste te informacije dobili v najkrajšem času.
Ste tudi predsednik upravnega odbora združenja papirne in papirnopredelovalne industrije. V kakšni kondiciji je ta industrija pri nas?
Splošno gledano dobra. V zadnjih letih se število zaposlenih povečuje. Imamo šest velikih papirnic in več kot sto manjših podjetij za predelavo papirja, naša industrija zaposluje več kot 4000 ljudi. Prihodki se povečujejo in tudi letos pričakujemo, da bo papirna industrija proizvedla okoli pet odstotkov več kot lani. Smo neto izvoznik, saj papirnice izvozijo več kot 85 odstotkov izdelkov. Predstavljamo okoli tri odstotke celotnega izvoza, kar pomeni, da je ta industrija pomembna za celotno slovensko gospodarstvo, tudi njena dodana vrednost na zaposlenega je višja od povprečne v Sloveniji. Srečujemo pa se s številnimi izzivi.
Eden od teh je ugled te industrije, ki je nižji, kot si ga zasluži, saj nas marsikdo še vedno vidi kot umazano industrijo, čeprav smo skupaj z jeklarji naredili največji napredek v energetski učinkovitosti. Precej škode nam je naredila elektronska industrija, češ da s tiskanjem na papir uničujemo gozdove, kar ni res, saj je papir eden najbolj recikliranih materialov na svetu. V Sloveniji več kot 55 odstotkov papirja recikliramo.
Se pa z razvojem elektronske industrije povpraševanje po nekaterih vrstah papirja najbrž zmanjšuje?
Znotraj papirne industrije imamo sektorje, ki so glede tega bolj prod pritiskom, predvsem grafični papirji. Zato moramo tudi papirničarji skrbeti za nenehen razvoj industrije in tukaj trčimo ob problem vlaganj. Paloma je tipičen primer preskromnega obsega vlaganj. To seveda ni le problem papirne industrije, ampak tudi drugih panog. Nekonkurenčen položaj, ki ga je Slovenija žal ustvarila na številnih področjih, močno omejuje tudi razvoj papirne industrije pri nas.
