Aferi Volkswagen še ni videti konca

Goljufanje je bilo očitno standardna metoda za zadovoljitev visokih zahtev vodstva v podjetju.

Objavljeno
13. november 2015 18.47
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Nekdanji predsednik uprave osramočenega nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen Martin Winterkorn je doslej zatrjeval, da ni vedel za velikopotezno goljufanje pri merjenjih izpuhov dizelskih motorjev, zdaj pa je vse bolj jasno, da škandal ni mogel biti le zarota peščice inženirjev.

Goljufanje je bilo očitno njihova standardna metoda za zadovoljitev visokih zahtev vodstva v podjetju, ki ga je Spieglov novinar tako znamenito opisal kot Severno Korejo brez delovnih taborišč.

Vsaj en inženir, ki se s pričevanjem sam želi izogniti kazenski odgovornosti, zdaj razlaga, kako so zaradi nerealnih zahtev vodstva po zmanjšanju izpuhov dušikovega oksida razvili programsko opremo za goljufanje pri testnih merjenjih izpuhov dizelskih motorjev, zato so morali že septembra priznati škodo na enajstih milijonih dizelskih avtomobilov po vsem svetu. Zdaj pa se je izkazalo, da je vodstvo od inženirjev zahtevalo tudi nerealno znižanje izpuhov ogljikovega dioksida CO2, do letošnjega leta kar tridesetodstotno, in ker tehnično tudi to ni bilo mogoče, so spet začeli manipulirati. Prizadetih naj bi bilo 800.000 avtomobilov, med njimi tudi takšni z bencinskim motorjem, preiskave pa seveda še niso končane in ni izključeno, da ne bo še kaj prišlo na dan. Poznavalci za zdaj samo domnevajo, da so vse te avtomobile prodali v Evropi, saj v ZDA učinkovitost motorjev merijo neposredno in ne prek izpuhov CO2.

Odgovornim v ZDA grozijo celo zaporne kazni

V Volkswagnu so naznanili, da bo ureditev tega problema stala dve milijardi evrov, potem ko so bili že zaradi prvih odkritij prisiljeni dati na stran 6,7 milijarde evrov. Te vsote pa ne vključujejo verjetnih finančnih kazni in tožb, zaradi katerih se morajo vsaj v ZDA odgovorni morda celo bati zapornih kazni. Vsaj enemu vodilnemu tamkajšnje podružnice so že odvzeli potni list, novi predsednik uprave Matthias Müller pa v drugi polovici novembra ne bo potoval v ZDA, kot so načrtovali prej.

Pred naznanitvijo zadnjih razsežnosti Volkswagnovega škandala se je Müller skupaj s predsednikom nadzornega sveta Hansom Dietrom Pötschom sestal s krščanskodemokratsko kanclerko Angelo Merkel, ki jih je, kot poročajo, sprejela z zaskrbljenostjo. Obveščen je bil tudi socialdemokratski podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel, ki je bil prej tudi sam ministrski predsednik dvajsetodstotne lastnice Volkswagna dežele Spodnje Saške in je zato tudi sam sedel v Volkswagnovem nadzornem svetu.

Večja poraba goriva

Lastniki prizadetih Volkswagnovih dizelskih vozil pa bodo soočeni tudi z večjo porabo goriva in številni vozniki bodo verjetno tudi tu zahtevali odškodnine, saj so ameriški preiskovalci namigovali tudi na težave v nekaterih Porschejevih in Audijevih modelih, kar pa so v Wolfsburgu zanikali.

Po 2017 v EU dovoljeni večji izpusti

Sedanji Volkswagnov predsednik uprave je prej vodil Porsche. Pri vseh neznanskih težavah lahko v Volkswagnu vsaj po letu 2017 pričakujejo nekaj olajšanja, v EU bodo takrat namreč dovoljevali večje izpuhe dušikovega oksida, za določen čas celo dvakrat višje od zdaj dovoljenih in za nedoločen čas za polovico.

Hitro soglasje konec oktobra morda kaže, da se tudi druge države EU bojijo realnih merjenj izpuhov svojih proizvajalcev avtomobilov. Ker pa inženirji drugih podjetij še niso pokazali takšne kriminalne ustvarjalnosti kot Volkswagnovi, spodnjesaškemu podjetju ne bodo pomagali nobeni novi zakoni in politični ukrepi, ampak le trdo delo za vrnitev zaupanja kupcev.