Tiskane izdaje
Zagreb – »Vedela sem, da se nekaj dogaja, a oči mi je odprlo to, da ni plač ob običajnem času,« pravi prodajalka v eni od Konzumovih trgovin, ki so del koncerna Agrokor. Do 19. ure približno 2000 kun (200 evrov) svoje plače namreč še ni dobila nakazane na njen račun. »Vlada spremlja razmere v Agrokorju zaradi njegove pomembnosti za hrvaško gospodarstvo,« so sporočili iz vlade.
Potem se je razvedelo o »skrivnostnem dramatičnem srečanju državnega vrha z lastnikom Agrokorja Ivico Todorićem«. »Seznanjeni smo s slabšanjem bonitete Agrokorja in smo večkrat poudarili odgovornost lastnika in uprave za celotno poslovanje družbe. V tem kontekstu se je tudi zgodilo srečanje predstavnikov vlade, sabora in Agrokorja,« so zapisali v vladnem sporočilu. In dodali, da se zavedajo, da znašajo Agrokorjeve obveznosti do dobaviteljev 2,18 milijarde evrov. Neimenovana ameriška svetovalna družba je začela proučevati poslovanje Agrokorja, da bi tudi prevzela nadzor nad družbo, so še zapisali.
Na »skrivnostnem dramatičnem srečanju« (mimogrede: zanj je vedela večina tujih diplomatov in novinarjev) je vlada zavrnila predlog predsednika sabora Boža Petrova, da bi zlom Agrokorja poskusila preprečiti država z nacionalizacijo ali prevzemom. Srečanje se je končalo brez konkretnih sklepov, Todorić pa je bil menda jezen ter je vladi zagrozil s posledicami, predvsem s precejšnjim znižanjem hrvaškega bruto domačega proizvoda. Minister za finance Zdravko Marić, ki je bil zaposlen v Agrokorju, je v nedavnem pogovoru za eno od hrvaških televizij pojasnil, da »velik del tega, kar se je o srečanju pojavilo v medijih, ne velja«.
Dejstvo, da je bonitetna hiša Moody's Agrokorju januarja znižala bonitetno oceno z B2 na B3 s stabilnimi obeti, noče komentirati nihče iz hrvaške vlade. Prav tako ne, da je tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) sporočila, da je Agrokorjevo zadolževanje sporno, njegova posojilna sposobnost pa ocenila hudo blizu državni, ki je v tako imenovanih bonitetnih smeteh. Največja hrvaška družba ne more dobiti novih posojil, da bi zagotovila stabilno poslovanje koncerna z okoli 60.000 delavci.
Kaj se dogaja? Je politika zapustila Agrokor? Večernji list je tekst na temo opremil s pomenljivim naslovom: Država ne bo reševala Agrokorja, če bo koncern ostal v lasti Ivice Todorića.
Todorić se je nenehno trudil imeti dobre odnose s politiko. Bil je v zelo tesnem in prijateljskem odnosu s prvim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom, ki mu je tudi omogočil poslovni razmah. Ko je predsednik vlade postal Ivica Račan, je Todorićev tesni sodelavec Damir Kuštrak postal pomemben birokrat na finančnem ministrstvu, pozneje tudi eden od Agrokorjevih nadzornikov. Tudi Ivo Sanader in Jadranka Kosor sta kot predsednika vlade imela zelo tesne odnose z Agrokorjem. Odnos s socialdemokratom Zoranom Milanovićem in desničarskim Tomislavom Karamarkom je bil toplo-hladen, nekdanji guverner hrvaške banke Željko Rohatinski pa je po preteku mandata dobil zaposlitev v Agrokorjevi stolpnici.
»Če si kaj želijo, je to denar,« pa ruske namene komentira eden od naših sogovornikov. To so potrdili tudi v glavni upnici, ruski Sberbanki, češ da si ne želijo položaja v nadzornem odboru Agrokorja, ampak le, da jim Agrokor vrne posojeni denar. To pa pomeni milijarde.
