Tiskane izdaje
Ljubljana − Hrvaška podjetja so prevzela pomembna slovenska (živilska) podjetja. S težavami Agrokorja pa se odpirajo možnosti prevzemov v obratni smeri, ocenjuje več naših sogovornikov. Vendar, ali so za to kapitalsko sposobna?
Agrokorjeve hčerinske družbe bi lahko prodajale tako banke upnice, ki bi zasegle zastavljene delnice, kakor Agrokor sam. Da bodo naprodaj živilska podjetja – denimo Ledo, Jamnica, Dijamant, Zvijezda, PIK Vrbovec – in druge Agrokorjeve družbe po Hrvaškem in preostalih državah, je za zdaj le špekulacija.
A tudi realna možnost in morda priložnost, da slovenska podjetja prevzamejo kakšno Agrokorjevo družbo in tako rastejo na tujih trgih. Težava pri prevzemanju bo sicer, da so Agrokorjeva podjetja v medsebojnih upniško-dolžniških razmerjih. To sicer ne velja za Mercator.
Predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič je ocenil, da so Agrokorjeve hčere uspešna podjetja z velikim potencialom, če le ne bi imela tolikšnih finančnih obveznosti. Predvideva, da je njihova tržna vrednost precej visoka.
»Ali si je sposobno kakšno slovensko podjetje privoščiti takšen vložek, težko ocenim. Živilskopredelovalno podjetje v slovenski lasti težko verjetno. Prav gotovo pa kakšno podjetje, ki deluje v Sloveniji, a je v tuji lasti,« je dodal.
Slovenska prehranska podjetja so se v zadnjih šestih letih bistveno spremenila. Leta 2010 so ustvarila 1,1 milijarde evrov prihodkov, končni poslovni izid je bil blizu ničle; leta 2015, za kar so na voljo zadnji podatki, pa so ustvarila več kot dve milijardi evrov prihodkov, povečala izvozne aktivnosti in imela 70 milijonov evrov neto dobička.
Brez kapitalskega zaledja
Likvidnosti je v slovenskem bančnem prostoru toliko, da so slovenska podjetja sposobna kapitalsko prevzemati, je ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Naš sogovornik iz ene od bank, ki ni hotel biti imenovan, pa je opozoril, da slovenska podjetja za seboj nimajo kapitalske baze, ki bi jim pomagala pri prevzemih. Tako kot jih imajo, denimo, hrvaška v svojih pokojninskih skladih.
Slovenija je po nivoju razvitosti slovenskega kapitalskega trga, merjenem kot delež tržne kapitalizacije v BDP podobna Argentini, Nigeriji in Egiptu, je dejal Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze: »Nič kaj zavidljiva druščina.«
Po njegovem mnenju bo morala država spodbuditi namensko varčevanje za pokojnine, medtem ko zdaj v bankah Slovenci držijo 16,5 milijarde evrov vlog, praktično neobrestovanih: »Časi, ko te je po upokojitvi čakala relativno dobra pokojnina, so preteklost.« Ipavec si želi tudi, da bi država določen delež v podjetjih ponudila v odkup državljanom.
Na Ljubljanski borzi nameravajo uspešna slovenska podjetja izobraziti in z njimi zgraditi robustno infrastrukturo, ki jim bo omogočala aktivno udejstvovanje na kapitalskem trgu, med drugim tudi izpeljavo prevzemov: »Naš namen je, da uspešnim slovenskim podjetjem predstavimo Borzo kot prostor, kjer je mogoče priti do svežih sredstev, poiskati nove investitorje, partnerje, se povezovati z drugimi podjetji in nenazadnje tudi katerega od njih prevzeti, predvsem pa si želimo, da bi slovenska podjetja Borzo prepoznala kot odskočno desko za širjenje svojega poslovanja tako doma, kot na tujem.«
Ipavec je sicer ocenil, da je marsikatero slovensko podjetje kapitalsko sposobno, da opravi prevzeme. Vprašanje je, ali za to obstaja interes.
Primer Don Don
Da se zaradi Agrokorjevih težav morda odpirajo priložnosti za prevzeme, se strinja tudi predsednik uprave pekarske skupine Don Don Aleš Mozetič: »Na trgu se bo menjalo lastništvo, prišlo bo do nove konsolidacije. Iz naše panoge sicer nimajo podjetja, tako da za nas ni zanimivo, za kakšna druga podjetja pa mislim, da bo.«
Don Don je pokazal pot do prevzemov. Mozetič se je namreč zaradi širitvenih načrtov dogovoril s finskim finančnim skladom KJK Investment za dokapitalizacijo. Odtlej je Don Don v Sloveniji prevzel Pekarno Grosuplje, v Srbiji tretjo in peto največjo pekarno ter mlinarsko podjetje.
»Z organsko potjo si ne bi mogli privoščiti takšnih prevzemov, zato smo se odločili, da bomo z novo dokapitalizacijo prišli do zdrave strukture dolžniškega in lastniškega kapitala ter do možnosti za prevzeme.«
Za to pot so se odločili, ker je globalizacija v pekarstvu dejstvo, ekonomija obsega pa se najlažje doseže s prevzemi. »Za zdaj imamo s tem pristopom uspeh in rezultati zadnjih štirih let kažejo, da je to bila prava odločitev,« je dodal Mozetič.
Sogovornik je ocenil, da v Sloveniji ni veliko primerov, kjer bi lastniki družb v lastništvo spustili dokapitalizatorje, da bi se z svežim kapitalom lahko širili: »Očitno tega ni veliko, ker lastniki ocenjujejo, da je bolje biti stoodstotni lastnik manjše ali lokalne družbe, kot da bi bili del večje celote in tam imeli manjše deleže.«
