Arcontu iz krize pomagali tuji lastniki

Gornja Radgona – Radgonski Arcont, ki je v večinski lasti avstrijskega Containexa, je krizo leta 2009 preživel brez resnejših pretresov samo zaradi lastnikov, ki so jim naročali in plačevali izdelke na zalogo. Zdaj ko so premagali krizo, so spet povečali število zaposlenih, v radgonski tovarni pa so pri delu dosegli skoraj vrh zmogljivosti. Optimisti so tudi za prihodnje leto.

V najbolj kriznem letu 2009 so morali v Arcontu število zaposlenih s prejšnjih skoraj 700 sicer zmanjšati na 470, zdaj pa spet zaposlujejo in trenutno je v delniški družbi zaposlenih 600 ljudi. Ponovna rast se je začela že lani, ko je bilo povprečno število zaposlenih malo čez 510, letos pa so morali zaradi povečanja števila naročil znova zaposlovati.

Po besedah direktorja Branka Kurbusa krize ne čutijo več, saj njihovi avstrijski lastniki veliko zabojnikov prodajo predvsem v nemško govoreče evropske države, pa tudi v druge evropske države, v severno Afriko in v države nekdanje Sovjetske zveze gre veliko njihovih izdelkov. Največji kupci so gradbena podjetja, ki zabojnike potrebujejo na gradbiščih, in lokalne skupnosti, ki iz njih postavljajo začasne dodatne objekte za vrtce in šole.

Trenutno morajo pogosto delati še v tretji izmeni ali ob sobotah, da izpolnijo vsa naročila. Dnevno izdelajo od 55 do 56 zabojnikov, teoretično pa bi njihova radgonska tovarna zmogla izdelati 60 enostavnih zabojnikov. Zdaj torej v Gornji Radgoni spet izdelujejo toliko zabojnikov, kolikor so jih v največji konjunkturi pred krizo, le da nimajo zunanjih kooperantov, ki so prej zanje izdelovali zabojnike tudi na Hrvaškem. Razlika od časov pred krizo je tudi ta, da so takrat zaradi pomanjkanja domače delovne sile zaposlovali več kot sto tujcev, zdaj v Radgoni dela le še pet ali šest hrvaških varilcev, vsi preostali delavci so domači.

Direktor Kurbus zagotavlja, da krize ne bi preživeli, če ne bi bili v lasti tujcev in če bi bili večinoma odvisni od slovenskega trga. Avstrijski lastniki namreč ves dobiček puščajo v podjetju in skrbijo za njegovo posodabljanje in razvoj, dobiček zase pa ustvarjajo z maržami pri prodaji zabojnikov. Teh v Sloveniji po propadu večine večjih gradbenih podjetij prodajo le še kakšen odstotek vse letne proizvodnje.