Tiskane izdaje
Ko so sredi decembra pri nemškem gigantu sporočili, da bo odslej njihov jezik sporazumevanja in poslovanja angleščina, je ustanova Deutsche Sprache v protest prodala vseh svojih dvesto Volkswagnovih delnic. V Wolfsburgu vztrajajo, da bodo s tem izboljšali dostop in sodelovanje vrhunskih vodstvenih kadrov z vsega sveta, kritiki pa jim očitajo tudi poskus pridobivanja točk v ZDA, kjer sodišča in oblast bolj kot marsikje drugje ščitijo svoje potrošnike. Čeprav so na severnoameriškem trgu prodali le manjši del svojih dizelskih avtomobilov z goljufivo programsko opremo za merjenje izpušnih plinov, so v Wolfsburgu tam pripravljeni na plačilo izjemno visokih kazni in poravnav.
Bojijo se Trumpovega protekcionizma
V dneh pred prijetjem enega njihovih menedžerjev, o čemer je najprej poročal časopis New York Times, so že upali na še en večmilijardni dogovor s pravosodnim ministrstvom, in opazovalci se že sprašujejo, ali lahko aretacija prekine tako zaželeno normalizacijo. Oliver Schmidt, ki so ga prijeli na Floridi, je bil leta 2014 in v prvih mesecih 2015 odgovoren za usklajevanje z ameriško regulativo in zato že po položaju ena osrednjih osebnosti škandala, ki so ga dokazali prav v ZDA.
Schmidt je imenovan v tožbah v zveznih državah New York in Massachusetts, a je vsem jasno, da ne more biti grešni kozel: ameriške oblasti domnevajo, da so pri Volkswagnu lagali že leta 2013, v Nemčiji pa med drugimi preiskujejo nekdanjega predsednika uprave Martina Winterkorna. Temu v Wolfsburgu kljub temu plačujejo 3100 evrov pokojnine - na dan. Njegov naslednik Matthias Müller je po poročilu revije Manager Magazin zaradi aretacije že odpovedal prihod na avtomobilski sejem v Detroitu.
Aretacija v ZDA je za Volkswagen izjemno neprijetna tudi zato, ker so upali, da se bodo z ameriško vlado pogodili še pod Barackom Obamo. V nasprotnem primeru tvegajo nove zamude prav v času, ko bi se radi spet postavili na noge tudi na severnoameriški celini, kjer so lani vsaj z znamko Volkswagen imeli osemodstotni padec prodaje, drugod in še posebej na Kitajskem pa jim prodaja že narašča.
Ameriški urad za varstvo okolja jim za vrsto modelov dizelskih motorjev že dovoljuje nove filtre, predstavili pa so se tudi z novimi modeli - kot posodobljen znameniti kombi. A jih stari grehi še bremenijo, tako kot pri drugih evropskih podjetjih pa lahko tudi položaj največjega nemškega proizvajalca avtomobilov zapletejo protekcionistične grožnje prihodnjega predsednika Donalda Trumpa. Zaradi proizvodnje v Mehiki republikanski politik grozi podjetjem kot General Motors, Ford in Toyota, tam pa ima poleg tiste v tennesseeški Chattanoogi svojo proizvodnjo tudi Volkswagen.
Nemško vlado skrbijo Trumpove grožnje Kitajski
Nemško vlado enako ali še bolj skrbijo Trumpove grožnje Kitajski, saj je Nemčija to državo spet prehitela na lestvici največjih svetovnih izvoznic. Prihodnji ameriški predsednik očita Pekingu, da z manipuliranjem svoje valute in drugimi ukrepi povzdiguje svojo proizvodnjo ter tlači ameriško. Nemčiji, ki je del evrskega območja, res ni mogoče očitati valutnih prevar, niti sistematičnega dovoljevanja nepoštene konkurence tujim proizvodom, a je nenehno naraščajoča prevlada nemškega izvoza nad uvozom jezila že kritike v evrskem območju, EU, Mednarodnem denarnem skladu in tudi ameriškem finančnem ministrstvu pod demokratom Obamo. V Nemčiji se branijo, da nikogar ne silijo kupovati svojih izdelkov.
Po prepričanju mnogih pa bo z novim ameriškim predsednikom lažje vsaj največji nemški banki Deutsche Bank, ki je ena izmed hišnih bank Donalda Trumpa. Res pa ta morda pomoči ne bo več tako zelo potrebovala, saj se je njena borzna vrednost po koncu septembra skorajda podvojila. Zagovorniki tesnega sodelovanja med Evropo in ZDA upajo, da bo šlo dobro tudi drugim, saj je svobodna trgovina, ki je bila vsaj doslej temelj čezatlantskih odnosov, obema območjema prinesla blaginjo in iz revščine potegnila milijone ljudi »tretjega sveta«.
