Avstrijski Ring ostaja dolgoročen lastnik Heliosa

Domžale – Avstrijski Ring International oziroma njegovo podjetje Remho se ne umika iz Heliosa, ampak ostaja dolgoročen lastnik, zatrjuje član poslovodnega odbora Heliosa, odgovoren za finance David Kubala. Potrjuje pa, da iščejo novega vlagatelja, saj se ozirajo po nakupu družb v Nemčiji in Švici. Njihov cilj je ustvariti skupino, ki ustvari milijardo evrov prihodkov.

Dnevnik je ta teden poročal, da zaradi nesoglasij s skladoma Franklin Templeton in Blackstone group, ki sta sofinancirala nakup Heliosa, menda iščete novega lastnika za domžalsko družbo. Ali to drži?

To ne drži. Leta 2013, ko smo se pogajali za nakup Heliosa, je bilo težko najti financerja za takšen nakup in našli smo dve družbi, ki sta šli v to zgodbo. Zdaj poslujemo predobro in radi bi investirali naprej, vendar zaradi dogovora o financiranju, ki smo ga sklenili s skladoma, tri leta ne smemo povečevati dolga. To pomeni, da družba Remho, ki je lastnica Heliosa, potrebuje novega partnerja, ki bo zagotovil kapital in omogočil zamenjavo obstoječih financerjev. To nam bo dalo več možnosti za nakup podjetij in s tem novim partnerjem bomo lahko rasli naprej. Oziramo se po nakupih v zahodni Evropi. Imeli smo že nekaj pogovorov in želeli bi kupiti nekaj v Nemčiji ali Švici. Radi bi zmanjšali veliko odvisnost Heliosa od vzhodnih trgov. Naš cilj je ustvariti skupno podjetje z milijardo evrov prihodkov.

Kdo pa so potencialni vlagatelji?

Gre za mednarodne finančne sklade. Zanimanja je precej.

Kdo bo torej potem lastnik Heliosa?

Družba Remho. Lastništvo se bo spremenilo drugje. Ampak Ring bo ostal dolgoročen lastnik Heliosa.

Avstrijski Ring je kot novi lastnik upravljanje družbe prevzel lani spomladi. Kakšni so lanski poslovni rezultati in kako ste poslovali v prvem polletju letos?

Upravljanje smo prevzeli 7. aprila lani, Slovenija je bila v finančni krizi, vzporedno je nastopila kriza v Ukrajini in Rusiji, a v Heliosu je bilo veliko več potenciala, kot smo pričakovali. Konec lanskega leta smo dosegli 308 milijonov evrov prodajnih prihodkov, kar je manj kot leto prej, a EBITDA je znašal 34 milijonov, leto prej pa 22 milijonov evrov. Tako je bilo kljub težkim razmeram na trgu narejenega veliko napredka na številnih področjih. Nič, kar je lahko prispevalo k boljšemu poslovanju, ni ostalo nespremenjeno. Poskušali smo spremeniti tudi odnos menedžmenta in kulturo podjetja. Vsak posameznik mora vedeti, kakšni so cilji podjetja.

Lani jeseni se je začelo nihanje rublja, mi pa veliko prodamo na trgih nekdanje Sovjetske zveze, kot so Rusija, Kazahstan, Ukrajina, Uzbekistan ... Ti trgi so postali zelo zahtevni. Zamislite si, da živite v Rusiji ali Ukrajini. V takšni krizi ljudje najprej nehajo popravljati avte, stanovanja, hiše ... Tako je bilo prvo četrtletje letos zelo težko in drugo le nekoliko bolje. Prodajni prihodki v prvem polletju so upadli za 16 milijonov evrov: v prvih šestih mesecih lani so dosegli 164 milijonov, letos pa 148 milijonov evrov. Minus se nanaša izključno na trg nekdanje Sovjetske zveze, saj smo lani v tem obdobju tja prodali za 45 milijonov evrov izdelkov, letos pa le za 29 milijonov evrov, kar pomeni, da se je delež prihodkov iz 30 odstotkov skrčil na 20 odstotkov. Kljub temu nam je uspelo v prvem polletju EBITDA z lanskih 17 milijonov letos povečati na 23 milijonov evrov. Čisti dobiček je dosegel 12 milijonov evrov, medtem ko je celotni čisti dobiček v letu 2013 dosegel 1,3 milijona evrov. Ko so se začela pogajanja za nakup Heliosa, je neto dolg družbe znašal okoli 100 milijonov evrov, ob polletju letos pa 57 milijonov, tako da smo ga znižali za skoraj polovico, do konca leta pa naj bi zdrsnil pod 50 milijonov evrov. Finančno zelo dobro stojimo in imamo v resnici preveč denarja. Naša politika je, da lahko prodamo tudi manj, vendar želimo zaslužiti več.

Krka je ta teden objavila, da je v Rusiji prodajo povečala za 13 milijonov rubljev, a so bili zaradi padca rublja prihodki v evrih nižji. Je tudi pri vas takšna situacija?

Mi imamo drugačne kanale distribucije in izvažamo v Rusijo v evrih. Naša težava je, da so dobrine zaradi padca rublja postale za Ruse predrage. Tako po obsegu nismo prodali več, saj je povpraševanje upadlo. Prodali smo manj in smo tudi zelo previdni in ob večjem tveganju ne prodajamo komurkoli.

Pravite, da ste imeli manj prihodkov, ampak da ste vendarle poslovali bolje kot lani. Kako ste torej nadomestili ta izpad?

Imeli smo veliko sinergij med Ringom in Heliosom pri nabavi, izboljšali smo marže, dosegli smo večjo učinkovitost proizvodnje pa tudi zmanjšanje stroškov.

Za kakšno zmanjšanje stroškov pa je šlo? Tudi zmanjševanje števila zaposlenih?

Od našega prihoda smo število zaposlenih v Sloveniji zmanjšali za 70, smo pa tudi zaposlili približno 20 novih ljudi, ki so prinesli svež veter. V celotni skupini pa se je število zaposlenih od konca leta 2013 do danes skrčilo za 400, ampak večinoma zunaj Slovenije. V Rusiji smo, denimo, delovanje naše družbe zaradi razmer zmanjšali na minimum. Poleg tega smo rezerve iskali v distribuciji, nabavi surovin, marketingu ...

Ali glede na padec prihodkov v Rusiji iščete nove trge?

Da, iščemo jih. Začeli smo tudi nekatere nove produkte v segmentu avtoreparatur, prodajamo najkakovostnejše smole, ki jih kot vhodne surovine za premaze uporabljajo tudi naši konkurenti. Te smole, ki smo jih s sklepnim delom velike investicije začeli proizvajati lani, se večinoma prodajajo v Nemčijo, Francijo in Italijo. Vedno pa je lažje, če koga kupiš in združiš trge.

Ob prevzemu Heliosa je Ring International napovedal združitev njihove premazne divizije Rembrandtin s Heliosom. Kako daleč je ta integracija?

Precej daleč. Najprej smo zaprli tovarno v Linzu in preselili dve tretjini obsega proizvodnje v Helios TBLUS, imamo isti menedžment, isto poročanje, poskušamo vzpostaviti enako korporacijsko kulturo, poskušamo se povezovati pri dobaviteljih, v Domžalah imamo raziskovalno-razvojni center za celotno skupino Rembrandtin-Helios, združili smo, denimo, prodajne aktivnosti na Češkem, imamo skupne informacijske projekte. Skratka, poskušamo skupaj delovati na vseh področjih. In krovna družba za vse je tukaj.

Si je Remho kot lastnik že izplačal dividende, in če je, koliko?

Da, Helios je lani Remhu izplačal 15 milijonov evrov in podobno bo tudi letos, pri čemer sta Helios in Remho del iste skupine, Remho pa dividend ni izplačal.

Maja ste nekatere delavce prezaposlili iz krovne na hčerinske družbe. Zakaj?

Helios je holdinška družba, Helios TBLUS pa proizvodno podjetje. In veliko funkcij, ki se nanaša na Helios TBLUS, je bilo na Heliosu, d. o. o. In ker načrtujemo nove nakupe, želimo, da Helios, d. o. o., postane vitka družba. Zato smo ljudi prezaposlili, čeprav še vedno sedijo tukaj na istem delovnem mestu.

Napovedali ste tudi dezinvestiranje nepotrebnega premoženja. Za katero premoženje gre in kako daleč ste s tem?

Helios ima zelo veliko nepremičnin. Delno zato, ker je bila v preteklosti navada, da so se nekatere obveznosti pokrivale z nepremičninami, poleg tega imamo precej počitniških apartmajev, kar je dediščina podjetja še iz nekdanje Jugoslavije, imamo pa tudi nepremičnino nekdanje tovarne lakov in barv Duga. Naš pristop je, da če nepremičnine ne potrebujemo, potem jo prodamo. Večinoma gre za manjše apartmaje. Finančno največja zgodba je velik obrat Duge v Beogradu, kjer iščemo kupca. Srbija ima posebno zakonodajo o nepremičninah, ki omogoča le njihovo uporabo, zato si zdaj prizadevamo za pridobitev lastniške pravice, nato pa bomo poskušali nepremičnino prodati.