Bayer za 66 milijard dolarjev prevzel Monsanto

Nastal bo največji svetovni ponudnik pesticidov in semen. Prevzem morajo odobriti še regulatorji.

Objavljeno
14. september 2016 16.45
GERMANY-US-FARMING-CHEMICALS-BAYER-MONSANTO
Miha Jenko, Barbara Kramžar, Berlin
Miha Jenko, Barbara Kramžar, Berlin

Ljubljana, Berlin - Nemški velikan Bayer je prevzel ameriškega proizvajalca semen in pesticidov Monsanto v poslu, vrednem 66 milijard dolarjev. Z združitvijo, ki jo morajo potrditi še regulatorji, nastaja korporacija, ki bo obvladovala več kot četrtino svetovnega trga semen in pesticidov.

Posel - v roke sta si segla prva moža obeh družb Werner Baumann in Hugh Grant - je bil po več tednih pogajanj sklenjen po ceni 128 dolarjev za delnico Monsanta, kar je sicer nekaj nad Bayerjevo zadnjo ponudbo 127,5 dolarja, a pod pričakovanji poslovne javnosti, kjer je le redko kdo pričakoval ceno pod 130 dolarji. Glede na vsa potrebna dovoljenja in možne pravne zaplete bo združitev predvidoma formalno opravljena do konca prihodnjega leta (potrditi jo morajo tudi delničarji Monsanta), transakcija pa vključuje tudi odškodnino v višini kar dveh milijard dolarjev, ki bi jih Bayer plačal Monsantu v primeru, če ne bi dobil dovoljenja regulatorjev. Bayer naj bi sicer za delnice Monsanta odštel 57 milijard dolarjev, ob tem pa naj bi poplačal tudi njegov dolg v višini devet milijard dolarjev.

Na objavo prevzema so se že živahno odzvali kapitalski trgi na obeh straneh Atlantika, narasle so delnic obeh podjetij na newyorški in frankfurtski borzi.

Michael B. Thomas Foto: AFP

Bayer, ki ima sedež v nemškem Leverkusnu, zdaj zagotavlja, da bo Monsanto, ki je v Evropi znan predvsem po svojih gensko predelanih semenih, lahko tudi po združitvi obdržal svoj severnoameriški sedež v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri. Monsanto po svetu zaposluje okoli 21.200 ljudi in velja za eno vodilnih biotehnoloških podjetij na svetu, Bayer pa je bistveno večji, saj ima kar 117.000 zaposlenih, lani pa je ustvaril za 46,3 milijarde evrov prodaje (za primerjavo: slovenski letni BDP znaša približno 39 milijard evrov). Tri leta po združitvi obe družbi pričakujeta letne sinergije v višini 1,5 milijarde dolarjev, zraven pa še dodatne sinergije iz novih poslov, združili pa naj bi tudi raziskovalna proračuna obeh korporacij v skupni letni višini kar 2,5 milijarde evrov.

Velik, večji, Bayer!

V severnoporenskem Leverkusnu se veselijo največjega prevzema v nemški podjetniški zgodovini, saj verjamejo, da si bodo z njim pridobili vodilni položaj na svetovnem trgu kmetijske, kemijske in biološke tehnologije. Poudarjajo, da se dejavnosti obeh podjetij dopolnjujejo, zato bo sinergija dobra. Po vrsti drugih podjetniških prevzemov je konkurenca huda, prihodnost kemijsko in drugače spremenjenega kmetijstva pa svetla: svetovno prebivalstvo zahteva vse več hrane, ki je po prepričanju zagovornikov takšnega kmetijstva ni mogoče zadovoljiti na stare načine.

»Velik, večji, Bayer!«, posel ocenjujejo tudi mediji (Handelsblatt), poznavalci pa opozarjajo tudi na tveganja. Nemški gigant kupuje podjetje z zelo slabim glasom, ki ga obtožujejo dvomljivih poslovnih metod in velike škode za okolje. Pri organizaciji Greenpeace se bojijo, da bo koncern s svojo novo močjo gensko kmetijsko tehnologijo vsilil tudi Nemčiji, zagovorniki prostih trgov pa opozarjajo, da bo morda novo podjetje, če ga bodo dovolili regulatorji, prav zaradi svojega močnega položaja na trgu zaviral iskanje novega. »Za inovacije ne potrebujemo velikosti,« ocenjuje FAZ.