Tiskane izdaje
Prezadolženi trgovski in živilski velikan Agrokor je od ruske Sberbank dobil dodatnih sto milijonov evrov posojila, ki naj bi koncernu začasno zagotovilo likvidnost in olajšalo plačila dobaviteljem, poročajo mediji na Hrvaškem. Sveža finančna injekcija še dodatno povečuje izpostavljenost enega od vodilnih podjetij v regiji do Rusije; ruska država namreč prek bank VTB in Sberbank obvladuje okoli 1,3 od skupno 3,4 milijarde evrov terjatev do Agrokorja.
Reševanje podjetja, ki zaposluje približno 60.000 ljudi in ustvari 15 odstotkov hrvaškega BDP, je že dolgo tema pogovorov hrvaške vlade. Politika sicer ni naklonjena reševanju podjetja z javnim denarjem, je pa premier Andrej Plenković pozval deležnike, naj »umirijo žogo«, in obljubil, da bo vlada storila vse, da bo hrvaško gospodarstvo stabilno.
Medtem ko Agrokorju zunanji svetovalci pomagajo pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja in poiskati izhod iz krize, so se izgube podjetij iz skupine Agrokor na zagrebški borzi včeraj, po kolapsu v sredo, nekoliko umirile. Ledo in Jamnica sta izgubila 3,14 oziroma 2,9 odstotka, tečaja Zvijezde in Belja pa sta si nekoliko opomogla.
Kakšne so možne rešitve
»Scenarijev za rešitev Agrokorja je več, zamenjava lastnika celotne skupine ali delov skupine sta dva izmed možnih,« je za Delo povedal Drago Munjiza, nekdanji dolgoletni direktor Agrokorjevega Konzuma, ki danes služi kot lokalni svetovalec finančnim skladom za področje trgovine.
Pred leti se je italijanski živilski velikan Ferrero po katastrofalni poplavi reševal tako, da je lastnik delavce prepričal, da so pol leta delali zastonj in tako rešili znamenito blagovno znamko, je dejal Munjiza. »V tak udarniški scenarij pri nas žal ne morem verjeti, ker ljudje nimajo dovolj zaupanja v sedanjega lastnika in vodstvo,« je dodal Munjiza, ki med drugim svetuje pri prestrukturiranju slovenskega trgovca Tuš. Mednarodnih posojilodajalcev ne zanimata ne Agrokor ne Ivica Todorić, njih zanima, kako bodo svoj denar oplemenitili s posojanjem velikemu trgovcu v regiji, dodaja hrvaški analitik.
Kaj pravi kmečka pamet
Poznavalci razmer dvomijo, da se bo Agrokor reševal s prodajo trgovinske dejavnosti po delih, a nekateri slovenski dobavitelji imajo nenavadno rešitev. »Kmečka pamet mi pravi, da ne bi bila nora ideja, da bi vlada od Sberbank poskušala kupiti Mercator nazaj. Lastnik mora prodajati in morda bi za Mercator dali manj, kot smo od prodaje dobili. To ne bi bil le interes živilcev in drugih dobaviteljev Mercatorja, ampak vse države,« je dejala Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika iz Kobarida.
Mnenja dobaviteljev o tej zamisli pa so različna. Direktorju Kmetijske zadruge Tolmin Niku Maverju se zdi zanimiva na akademski ravni, a v praksi težko izvedljiva. Anton Prus, ki vodi KZ Krka in z Mercatorjem ustvari polovico vseh prihodkov, je precej bolj zadržan: »Slovenski nacionalni interes se skoraj nikoli v zadnjih desetletjih ni izkazal za prav dobro stoječo valuto.« Bolj kot z reševanjem Mercatorja se Prus ukvarja s pomirjanjem strahov svojih dobaviteljev: »Ko me naši dobavitelji vprašajo, kaj se bo zgodilo z Mercatorjem, vsem rečem, da bodo ljudje še naprej potrebovali trgovino. Kako se bo ta imenovala in kdo bo lastnik, to pa je za nas manj pomembno.«
Danes načrt za rešitev?
Domnevno dobro obveščeni viri napovedujejo, da bo Ivica Todorić jutri javnosti, predvsem pa vladi Andreja Plenkovića, predstavil rešitve, kako se z najmanj škode izkopati iz globoke dolžniške jame. Po neuradnih informacijah mu svetuje družba Alvarez & Marsal, ki naj bi bila specializirana za reševanje takšnih situacij. Ista svetovalna družba je, mimogrede, konec leta 2015 proti Cimosu vložila tožbo, ker ji ta ni hotel izplačati nagrade za uspešnost.
Od Agrokorja živi več kot 60.000 zaposlenih in 150.000 družin, ki so tako ali drugače povezane z njegovim delovanjem. Prihodek, ki ga ustvarja, močno vpliva na približno 15 odstotkov hrvaškega gospodarstva. To so podatki, zaradi katerih mnoge na Hrvaškem boli glava. Zavedajo se, da bo usoda koncerna, ne glede na to, kakšna bo, vplivala na gospodarske in družbene razmere v državi. Iz vlade je že prišlo sporočilo, da »bo poskrbela za stabilnost gospodarstva, od uprave Agrokorja pa pričakuje modre poteze«. Dodajajo pa, da ga ne nameravajo reševati z javnim denarjem. To je med številnimi odzivi na razkrito stanje enega najpomembnejših igralcev v kmetijski, živilskopredelovalni in trgovski dejavnosti v regiji ponovil tudi predsednik sabora in vladne stranke Most Božo Petrov.
Medtem iz Agrokorja, v njegovi sestavi je 61 manjših družb, prihajajo pomirjajoči toni, ki pa jim številni ne verjamejo prav dosti.
»Agrokor s partnerji analizira vse možnosti za stabilizacijo poslovanja,« so zapisali v sporočilu za javnost, medijem pa še zagotovili, da imajo »popolno podporo vlagateljev, ki dejavno sodelujejo v teh postopkih«.
Zaradi Agrokorja je bilo živahno tudi na sedežu vlade na Markovem trgu v zagrebškem Gornjem gradu. Začetek seje vlade je bil namreč namenjen prav njemu, desničarski premier Andrej Plenković pa je sporočil, da je »najprej treba umiriti strasti«.
Delov vir iz vrst Mosta neodvisnih strank pa je navrgel, da »obstaja možnost, da bi zdrave dele močno bolnega koncerna nacionalizirali, vendar le, če bi se s tem strinjali tudi upniki«. »Morda,« je za Delo dejal visoki predstavnik stranke, ki te možnosti ne izključuje, vendar je po njegovem mnenju zelo majhna. »Veste, država ne more več ponavljati napak, ki jih je delala zadnjih dvajset let, ko je Agrokorju nenehno stala ob strani in mu dajala potuho,« je dodal sogovornik.
Oglasili so se tudi iz Hrvaškega združenja delodajalcev. Pričakujejo, da usoda Agrokorja ne bo vprašljiva.
