Blaž Miklavčič bi bil največji predelovalec slovenskega lesa

Ljubljana – GH Holding se vse bolj usmerja tudi v lesno dejavnost. Gradbeni inženiring Blaža Miklavčiča je namreč že skoraj četrtinski lastnik Gozdarstva Grča. »Iz podjetja bomo razmeroma hitro naredili močnega predelovalca lesa in ponudnika polizdelkov iz slovenskega lesa,« napoveduje predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič.

GH Holding je včeraj objavil prevzemno namero za odkup vseh delnic podjetja Gozdarstvo Grča. Trenutno so lastniki 24,62 odstotka vseh delnic. Prevzemna namera se nanaša na 351.591 delnic, za delnico pa ponujajo 1,29 evra. Za GH Holdingom je največji lastnik družbe Črtomir Vilhar.

Naš načrt je, da postanemo večinski lastnik, družbo pa bomo dokapitalizirali, je rekel Miklavčič. GH Holding je že odkupil terjatve do Gozdarstva Grča od Hypove slabe banke Hete za slabih pet milijonov evrov in družbe Ledava. Prek slednje je ameriški sklad Pine River Capital od NLB kupil paket terjatev.

Gozdarstvo Grča je v relativno slabem stanju, izgubili so tudi koncesijo, je dejal Miklavčič. Lani je družba ustvarila 9,9 milijona evrov prihodkov, medtem ko leto prej več kot 15 milijonov evrov. »Imajo pa kompetence na področju poseka in spravila lesa ter osnovne lesne predelave.«

Načrt je biti številka ena

Gozdarstvo Grča ima žagi v Ribnici in Kočevju, GH Holding pa namerava njihove kapacitete bistveno povečati in posodobiti, je povedal sogovornik, ki trenutno še ni vedel povedati, kakšne bodo potrebne zmogljivosti in letni odkup lesa: »Glede količin nameravamo postati številka ena v Sloveniji.«

Za dobavo lesa napoveduje sodelovanje tako z zasebnimi lastniki, s katerimi lahko dosežejo »win-win sodelovanje«, kot tudi s Slovenskimi državnimi gozdovi. Na Kočevskem je 20 odstotkov gozdov v zasebni in 80 odstotkov v državni lasti. »Glede na načrte se ne moremo omejevati samo na Kočevsko, ampak gremo tudi v druge slovenske regije,« je rekel Miklavčič.

Po njegovih besedah je cilj, da v razmeroma kratkem času postanejo glavni predelovalec in trgovec z lesnimi polizdelki slovenskega lesa. Napoveduje največje kapacitete razreza in sušenja lesa ter izdelave polizdelkov. »Gledamo predvsem na področja, ki so najbolj zanemarjena. Zagotovo je najmanj kapacitet na področju listavcev, ki so bolj zahtevni od iglavcev. Zanimajo nas tehnološko zahtevnejša področja, ki terjajo več znanja, a imajo višjo dodano vrednost.« Z lesnimi polizdelki nameravajo zalagati slovensko lesnopredelovalno industrijo, zanima jih tudi izvoz.

»Toliko okroglega lesa, kot smo ga v zadnjem letu izvozili v Avstrijo, ga nismo še nikoli. Prepričan sem, da znamo tudi v Sloveniji dobro delati in se organizirati, da lesa ne bomo vozili v Avstrijo. Postali bomo konkurenčni avstrijskim žagam,« je rekel Miklavčič. Prednosti vidi predvsem v bolj dodelani logistiki in manjšem transportu.

Več napovedi megažag v Sloveniji

Kot smo maja razkrili v Delu, namerava škotsko podjetje BSW na Gomilskem v Savinjski dolini postaviti žago, še enkrat večjo od največjih v državi, svojo dejavnost pa bi v Sloveniji še širili. Žaga BSW na Gomilskem naj bi bila primerljiva z njihovo v Latviji s kapaciteto 300.000 kubičnih metrov lesa, medtem ko sta danes največji žagi pri nas Lip Bohinj in Gozdno gospodarstvo Postojna, obe s kapaciteto 150.000 kubičnih metrov lesa.

BSW naj bi se osredotočil predvsem na iglavce. Smreke namreč pokrivajo 70 odstotkov vseh državnih gozdov v okolici Gomilskega, smrekov les pa potrebujejo proizvajalci montažnih hiš, s katerimi bi Škoti sodelovali.

Konkurenca je dobrodošla, se zaradi škotskih načrtov Miklavčič ne vznemirja: »S slovenskimi kapacitetami lahko zalagamo domače in avstrijske žage, pa še je prostor za nove žage.« Sicer pa tudi akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige Les je lep navaja, naj se v Sloveniji postavijo tri velike žage.