Bo Agrokor vso prodajo na drobno zunaj Hrvaške zaupal Mercatorju?

Novi načrt sanatorja Agrokorja daje Mercatorju poleg vrnitve na trg BiH namesto Konzuma še večjo vlogo v celotni regiji.

Objavljeno
30. maj 2017 14.52
cropix*Mercator postaje Konzum
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana − Iz štaba sanatorjev nasedlega Agrokorja prihaja nova zamisel za preoblikovanje strategije prodaje na drobno. Poleg nedavno že napovedane vrnitve Mercatorja na trg Bosne in Hercegovine namesto Konzuma bi Agrokor celotno prodajo na drobno zunaj Hrvaške, torej v Sloveniji, BiH in Srbiji, povsem prepustil slovenskemu Mercatorju.

Kot smo že poročali, je Agrokor sklenil svoje odnose s kupci in dobavitelji v BiH izboljšati z odpravo napake prejšnje uprave, ki je ob prevzemu Mercatorja vse Mercatorjeve trgovine v BiH preimenovala v Konzum in tako izgubila velik del tega trga.

Vrnitev Mercatorja v BiH je po napovedih predsednika uprave Mercatorja Tomislava Čizmića odlična novica za slovenske dobavitelje. Ker proces »preoblačenja« trgovin ni poceni in terja precej časa, se izredna uprava Agrokorja pod vodstvom Anteja Ramljaka projekta loteva previdno, pri tem pa si pomaga tudi z nasveti svetovalcev družbe Alix Partners.

Spomnimo, Ante Ramljak je prejšnji teden v BiH dejal, da tamkajšnja proizvodna podjetja poslujejo stabilno, trgovski družbi Konzum in Velpro pa ne ustvarjata dobrih rezultatov. Z vrnitvijo v BiH bo Mercator dobil 260 tamkajšnjih trgovin in za dobrih sto milijonov evrov obveznosti Konzuma do dobaviteljev v tej državi.

Ramljak računa, da bo s podobno potezo v Srbiji pri dobaviteljih in kupcih dosegel dober učinek, saj so na podlagi številnih analiz ugotovili, da potrošnikom in dobaviteljem Mercator vzbuja večje zaupanje kot Konzum. Pri tem v vodstvu skupine poudarjajo, da gre zgolj za načrt, ki ga mora Mercator še predstaviti upniškemu odboru in od njega dobiti potrditev za ta korak.

Na pomisleke, da s krepitvijo Mercatorja Agrokor najbolj zdravi del konzorcija pripravlja za prodajo, v Agrokorju hrvaškim medijem odgovarjajo, da prodaja za zdaj ni v igri. V prvi fazi namreč načrtujejo prodajo delov družbe, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti, torej bodo predvidoma prva na vrsti za prodajo živilska podjetja iz skupine.

Čakajo na svež denar

Ante Ramljak in ekipa komaj čakajo konec tega tedna, ko bo predvidoma začasni upniški odbor glasoval o novem likvidnostnem posojilu v višini slabih 250 milijonov evrov. Ta denar bi po pričakovanjih vodstva družbi moral omogočiti normalno poslovanje do konca leta. Kljub ostrim stališčem ruskih posojilodjalcev in nekaterih zahodnih bank v Agrokorju zagotavljajo, da bo svež denar pravočasno prišel v podjetje.

Potem ko so iz Sberbank sporočili, da jim lex Agrokor ni všeč in naj vlada, če se želi vpletati v poslovanje Agrokorja, tudi sama nosi breme Agrokorjevih obveznosti, se bo premier Andrej Plenković predvidoma še ta teden sestal s predstavniki ruskih bank Sberbank in VTB.

Ključni datumi za dobavitelje in upnike

- zadnji dan za prijavo terjatev: 9. junij,

- začetek 60-dnevnega roka za objavo seznama prijavljenih terjatev: 10. junij,

- zadnji dan za objavo seznama prijavljenih terjatev: 8. avgust,

- pričetek osedmevnega roka, v katerem lahko upniki prerekajo terjatve drugih upnikov, ki niso navedene na seznamu terjatev: 9. avgust,

- rok, ko mora sodišče sprejeti seznam potrjenih in prerekanih terjatev: 17. avgust,

- skrajni rok, do katerega lahko državni upravitelj Agrokorja ob soglasju upniškega odbora predlaga poravnavo z upniki: 10. april 2018,

- poteče skrajni rok, v katerem lahko trgovsko sodišče državnemu upravitelju Agrokorja ob soglasju upniškega odbora odobri poravnavo z upniki: 10. julij 2018,

- poteče 15-dnevni rok, v katerem trgovsko sodišče v Zagrebu skliče narok, na katerem upniki glasujejo o predlagani poravnavi: 25. julij 2018.