Tiskane izdaje
Velenje − Delničarjem je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac na današnji skupščini dlje kakor navadno predstavljal lansko poslovanje, načrte in poslovanje v prvem polletju leta 2017. Po skupščini je za Delo opozoril na pomembne dosežke in tveganja.
Leto 2016 je bilo tudi prvo v strategiji skupine do leta 2020. Kako uspešni ste pri njenem izvajanju?
Načrtovane prihodke smo dosegli in presegli dobiček. Izboljšali smo prodajno strukturo, več smo prodali aparatov blagovnih znamk Asko in Atag, tudi prodaja vseh premijskih aparatov se je povečala bolj kot načrti. Izboljšali smo stroškovno učinkovitost, najbolj pri repromaterialu in logistiki. Znižali smo tudi relativno zadolženost in bolje smo obvladovali obratni kapital. Hkrati ohranjamo ugodno strukturo finančnih obveznosti, saj so tri četrtine dolgoročni viri financiranja.
Razmerje neto dolga v primerjavi s kosmatim denarnim tokom pred amortizacijo (EBITDA) smo znižali na raven, ki smo jo obljubili bankam: s 4,1 smo ga lani znižali na 3,9. Skupina je imela lani 1,258 milijarde prihodkov, kar pomeni 2,7-odstotno rast, divizija izdelkov za dom celo za 3,4 odstotka več, EBITDA je zrasel za 7,1 odstotka na 87,2 milijona evrov, relativni dobiček oziroma EBIT pa je zrasel za 16,7 odstotka in je znašal 40,2 milijona evrov.
Čistega dobička iz poslovanja je bilo lani 8,4 milijona evrov − glede na osem milijonov evrov prejšnje izgube je to 16 milijonov evrov bolje kot leto prej. Bilančni dobiček je seveda nižji in bo šel skoraj ves za dividende. Lanska prodaja se je vsako četrtletje povečala.
Po dolgem času boste delničarjem izplačali dividende …
Vrednost delnice se je lani povečala za 30 odstotkov v Ljubljani in Varšavi. Letos se rast nadaljuje, močno se povečuje tudi promet z našo delnico. Držimo besedo in razdelili bomo približno tretjino lanskega dobička.
Kje ste lani bolje prodajali?
Zelo dobro v Vzhodni Evropi, po dolgem času spet v Rusiji in Ukrajini in tudi na trgih Srednje Evrope, Avstralije in Amerike. Asko je zrasel za več kot devet odstotkov, Atag za 4,3 odstotka. Ti premijski znamki sta v strukturi prihodkov v zadnjih letih z 20 odstotkov zrasli na 25 odstotkov. Najhitreje se povečuje prodaja pomivalnih strojev Asko, uvedli smo tudi druge aparate te znamke, ko smo njihovo proizvodnjo s Švedske preselili v Velenje in iz Aska naredili globalno uspešnico.
Prvo leto smo v Sloveniji izdelali sto tisoč pomivalnih strojev, letos jih bomo dvesto tisoč, najpozneje v dveh letih tristo tisoč. Vsi naši premijski izdelki so že lani prinesli 30 odstotkov prihodkov, kar je bil sicer načrtovano šele za leto 2020. Obenem smo lani tržni delež v 28 državah Evrope povečali na tri odstotke, cenovni indeks pa za dva odstotka.
Dobička bi lahko bilo tudi več ...
Za razvoj, predvsem za nove izdelke, smo lani dali tri milijone evrov več oziroma 32,2 milijona evrov in za marketing štiri milijone evrov več, skupaj 26,4 milijona evrov. Lahko bi sedem milijonov prihranili in imeli 15 milijonov evrov dobička, a ne bi povečali dolgoročne konkurenčnosti. Zdaj končujemo tudi investicije; lani jih je bilo za 80 milijonov evrov, prihodnje leta bodo na ravni amortizacije, pri okoli 60 milijonih evrov.
Leta 2015 ste med prvimi ali prvi pri nas uvedli funkcijo glavnega digitalnega direktorja ...
Prevzel jo je Žiga Debeljak, to je njegova stroka. Ne gre samo za intenzivno digitalizacijo aparatov, za pametne aparate, razvoj mobilnih aplikacij za daljinsko krmiljenje, ampak tudi za digitalizacijo proizvodnje in poslovnih procesov.
Delničarji vas sprašujejo o sponzorstvih, ali gre za družbeno odgovornost ali nujni marketing …
Seveda gre tudi za družbeno odgovornost. Toda v naši panogi je sponzorstvo močno marketinško orodje za podporo prodaji. Na področju bele tehnike nagovarjamo končnega potrošnika, zato je ugled blagovne znamke zelo pomemben.
Se vam pa povečujejo stroški
Še nadaljujete osredotočanje na temeljno dejavnost?
Da, lani smo prodali delež v družbi Publikus, prodaje Surovine ni bilo, ker s pogoji nismo bili zadovoljni. Tudi Kemis smo prodajali, a ga, upoštevaje učinke na Skupino Gorenje, nismo. O Kemisu smo govorili tudi na skupščini. Vzrok nesreče še ni znan. Takoj po njej sem imenoval posebno skupino za koordinacijo vseh aktivnosti. Dobro je, da ni trajnega onesnaženja okolja, le potok Tojnico bo treba še dokončno sanirati. Kemis predstavlja 0,6 odstotka prihodkov skupine, a imamo vse zavarovano in se dogovarjamo z zavarovalnico o povračilih škode.
Ste z obsegom obratnega kapitala zadovoljni?
V štirih letih smo obratni kapital, ki je še leta 2012 predstavljal 18 odstotkov celotnega prometa, znižali na 11,5 odstotka do konca leta 2016, letos ga želimo na deset odstotkov. Še imamo rezerve, predvsem pri nekaterih zalogah, in s tem se ukvarjamo. Število izvedenk modelov aparatov smo zato zmanjšali za 30 odstotkov, na evropskem trgu celo za 40 odstotkov.
Strategija do leta 2020 je ambiciozna. Na skupščini ste predstavili tudi ključne usmeritve.
Skupina Gorenje raste globalno. To je naša usmeritev. Večino prestrukturiranja proizvodnih lokacij smo končali. S tem na leto prihranimo 20 milijonov evrov. Usmerjamo se v temeljno dejavnost, in ko bo priložnost primerna, bomo prodali še nekatere dejavnosti. Razvijali bomo premijske izdelke in blagovne znamke, povečevali prodajo na čezmorskih trgih in v Rusiji ter povečevali prodajo malih gospodinjskih aparatov.
Za leto 2017 načrtujete 1,315 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,5-odstotna rast. Jo boste dosegli?
V prvem četrtletju smo prihodke povečali za 7,1 odstotka, izdelkov za dom za 3,4 odstotka, dobiček smo v primerjavi z lanskim polletjem potrojili. Prodaja Aska je večja za 23 odstotkov, prodaja zunaj Evrope, predvsem v Ameriki, Avstraliji in Aziji, pa za 37,7 odstotka.
Prvega pol leta so bili rezultati najboljši v zadnjih petih letih, za belo tehniko pa najboljši v desetih letih, vse od začetka krize. Ocenjeno je, da smo v šestih mesecih letos imeli 623,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,4 milijona evrov čistega dobička. Ker nam drugo polletje prinese 55 odstotkov prihodkov, smo na dobri poti. Glavna nevarnost so še vedno cene repromateriala in pritiski na plače, ne samo v Sloveniji, tudi v naših tovarnah na Češkem in Srbiji.
