Bodo delničarji Krke zadovoljnejši?

Novo mesto – Krka je lani poslovala nekoliko bolje od ocene, ki jo je podala ob objavi devetmesečnih rezultatov. Novomeški farmacevt je že lani dosegel za letos postavljene cilje. Teh ne spreminja, predsednik uprave Jože Colarič pa pravi, da bo načrt ob ugodnih razmerah presežen.

Skupina Krka je lani ustvarila 1,27 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,8 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček se je povečal za 41 odstotkov in dosegel 152,6 milijona evrov.

Infografika: Delo

Tečajne razlike premešale rezultat

Dobiček iz poslovanja Krke se je povečal kar za 62 odstotkov in dosegel 199 milijonov evrov. Skromnejša rast čistega dobička od dobička iz poslovanja je delno posledica slabšega finančnega dela, kjer je farmacevtska skupina lani imela 22,6 milijona evrov izgube, medtem ko je izguba leto pred tem znašala zgolj šest milijonov evrov. Na finančni del poslovanja Krke, ki ni zadolžena, vplivajo predvsem tečajne razlike in učinki uporabe izvedenih finančnih instrumentov. Farmacevt se občasno z izvedenimi instrumenti varuje pred neugodnimi nihanji tujih valut, predvsem rublja. Pri tem pa je treba opozoriti, da so učinki povezani s poslovnim delom. Če denimo vrednost rublja raste, se to pozna v večji rasti prihodkov od prodaje, kar pa se potem delno nevtralizira z izgubo finančnih instrumentov in obratno – padec vrednosti rublja prinese slabši prodajni uspeh, ki pa je delno nevtraliziran z dobički iz izvedenih finančnih instrumentov.

Mirnejše drugo polletje v Rusiji

Farmacevtska skupina je lani doživela kar nekaj opaznih nihanj prodajnega uspeha na ključnih trgih. Prodaja v zahodni Evropi je lani skupno dosegla 286 milijonov evrov, kar je odstotek več kot predlani. Pri tem pa so prihodki od prodaje medletno v tretjem četrtletju poskočili za 23 odstotkov, v prvi polovici leta in v zadnjem četrtletju pa so bili prihodki na tem trgu manjši kot predlani. Krka je lani na teh trgih prenovila paleto izdelkov, kar se je v tretjem četrtletju tudi opazilo v rasti prihodkov od prodaje. A kot kaže, je bil to enkratni učinek.

Infografika: Delo

Najuspešnejša regija tako ostaja vzhodna Evropa, kjer so prihodki od prodaje lani dosegli 388 milijonov evrov, kar je 17-odstotna medletna rast. V drugi polovici leta se je rast sicer nekoliko umirila, saj je v prvem polletju znašala kar 22 odstotkov. Predsednik uprave Jože Colarič pravi, da so razmere v Rusiji, ki je daleč najpomembnejši trg v tej regiji, zdaj dokaj ugodne in zato tudi pričakuje povečanje prodaje. Hkrati pa dodaja, da se razmere v Rusiji skozi obdobja močno spreminjajo.

Preostali trgi so lani doživeli manjša nihanja. V srednji Evropi so prihodki od prodaje lani dosegli 304 milijone evrov, kar je šest odstotkov več kot predlani. Toliko so se povečali tudi prihodki od prodaje, ustvarjeni v jugovzhodni Evropi, kjer je Krka lani prodala za 161 milijonov evrov.

Majhni koraki v veliki Kitajski

Opazno, za 11 odstotkov se je povečala prodaja na trgih zunaj Evrope, ki postopno postajajo opazen del prodaje dolenjskega farmacevta. Lani so prihodki od prodaje zunaj Evrope znašali 39 milijonov evrov. Lanski vstop na Kitajsko naj bi prve učinke pokazal v približno dveh letih, ko naj bi prihodki od prodaje dosegli nekaj milijonov evrov, predvideva Colarič. Postopno naj bi se povečali na nekaj deset milijonov evrov. Colarič ocenjuje, da je farmacevtska industrija na Kitajskem relativno slabo razvita, saj so metode zdravljenja do zdaj slonele na tradicionalni medicini. Ob tem ne izključuje vstopa še v kakšno podjetje v tej državi. Glede lanske naložbe pa pravi, da je zdaj v postopku registracije nekaj deset izdelkov, ki jih bodo lahko začeli prodajati v dveh do treh letih.

Najskromnejšo rast prihodkov je Krka pričakovano dosegla v Sloveniji. Prihodki od prodaje, ustvarjeni v Sloveniji, so lani znašali 88 milijonov evrov, kar je tri odstotke več kot predlani.

Več dobička za dividende

Krka letos načrtuje 1,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar bi pomenilo 2,7-odstotno rast. Čisti dobiček naj bi znašal 153 milijonov evrov, se pravi približno enako kot lani. Načrti so bili postavljeni že novembra lani in družba ostaja pri teh ciljih. Hkrati pa Colarič dodaja, da bodo načrti preseženi, če se bodo do konca leta ohranile trenutno dokaj ugodne razmere. Postopno se bo moral povečevati tudi dobiček, če hoče farmacevt doseči zastavljeno strategijo.

Po tej naj bi EBITDA marža do leta 2022 v povprečju znašala od 21 do 25 odstotkov, skupina pa naj bi ustvarjala od 9- do 12-odstotni donos kapitala na leto. Lani je Krka dosegla 24-odstotno EBITDA maržo in 10,3-odstotni donos kapitala.

Hitra primerjava s konkurenti v panogi kaže, da so delnice Krke nekoliko cenejše. Madžarski Gedeon Richter je denimo lani ustvaril 7,4-odstotni donos kapitala. Delnice pa kotirajo pri skoraj 20 dobičkih na delnico in 1,45-kratniku njihove knjigovodske vrednosti. Za delnice Krke je treba odšteti 1,3-kratnik njihove knjigovodske vrednosti oziroma 12 lani ustvarjenih dobičkov na delnico.

Krka bo predlog letošnje dividende razkrila sredi aprila. Družba je sicer spremenila strategijo in bo na leto za dividende namenila najmanj polovico dobička skupine preteklega leta. A to še ne pomeni, da bo letošnja dividenda višja od lanske. Lani je namreč Krka izplačala 2,75 evra dividende na delnico, kar pomeni, da bi morala letos razdeliti 58 odstotkov lanskega dobička, da bilo letošnje izplačilo enako lanskemu. Pričakovati je sicer, da bo predlog dividende vsaj enak lanskemu. Delničarji bodo o dividendi odločali na skupščini, ki bo v začetku julija.