Boj za ljubljanskega koncesionarja KPL še ni končan

Ljubljana – Na soglasje sodišča k prodaji ljubljanskega koncesionarja KPL iz stečaja CPL bosanskemu MG Mindu se je pritožilo podjetje G4S. Ta predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne soglasje k prodajni pogodbi in da stečajni upravitelj CPL proda KPL drugemu najboljšemu ponudniku, to je SGP Pomgrad.

Gradbeno in trgovsko podjetje MG Mind iz Republike Srbske je v pogajanjih za KPL ponudilo najvišjo kupnino 7,9 milijona evrov oziroma 50.000 evrov več kot drugi najvišji ponudnik, eno večjih slovenskih gradbenih podjetij SGP Pomgrad. Ponudbi MG Minda in Pomgrada sta bili za približno 1,3 milijona evrov višji od naslednjega najboljšega ponudnika Trgograda. Soglasje k prodaji ljubljanskega koncesionarja MG Mindu sta za tem dala upniški odbor CPL in ljubljansko okrožno sodišče.

Na sklep sodišča se je ta teden pritožilo ljubljanska družba za varovanje G4S. To podjetje je del mednarodne družbe, »ki ponuja celovite rešitve s področja varovanja«, zaposluje prek 500.000 ljudi in dela v več kot sto državah. G4S sklep sodišča izpodbija, ker je v »nasprotju z načelom varstva pravic upnikov in načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov«, je razvidno iz pritožbe.

Po mnenju pritožnika je bila ara plačana prepozno

G4S v pritožbi poudarja, da je MG Mind prepozno nakazal aro za nakup KPL. V prodajni pogodbi je sicer določeno, da bo kupec plačal 400.000 evrov are v treh delovnih dneh od sklenitve pogodbe, vendar je po mnenju pritožnika takšno določilo nedopustno in v škodo upnikom: »Kupec se je v svoji končni ponudbi za nakup vseh delnic zavezal, da bo aro plačal v treh dneh od podpisa pogodbe, vsakršno podaljševanje tega roka pa gre v škodo stečajnim upnikom.« Kupec je po njegovih navedbah aro plačal v sredo, 14. oktobra, torej šesti dan po podpisu pogodbe: »Tega dne je namreč stečajni dolžnik na svoj bančni račun prejel aro, kar je mogoče preveriti tudi s poizvedbo na banki oziroma s predložitvijo bančnega izpiska stečajnega dolžnika.«

Stečajni upravitelj CPL Veljko Jan po drugi strani trdi, da je bila ara plačana v treh delovnih dneh, kot je določala pogodba, in sicer v torek, 13. oktobra, kar dokazuje bančni izpisek. Pogodba je po njegovih besedah določala delovne dni, saj bi se sicer trije koledarski dnevi iztekli na nedeljo. Po Janovih besedah je MG Mind že plačal tudi celotno kupnino 7,9 milijona evrov.

Zaradi zamude are pogodba ne velja, ocenjuje G4S, saj insolvenčni zakon določa, da se prodajna pogodba razveže, če se ara ne plača v roku. Omenimo, da zakon še določa, da mora kupec »plačati aro v roku, ki je določen v pogodbi in ne sme biti daljši od petih delovnih dni po sklenitvi pogodbe«.

Zmagovalec pritožbe G4S bi lahko bil Pomgrad

Po mnenju G4S bi moral stečajni upravitelj unovčiti bančno garancijo MG Minda v višini 325.000 evrov in pozvati drugega najboljšega ponudnika SGP Pomgrad k sklenitvi pogodbe za 7.850.000 evrov. Z unovčijo bančne garancije MG Minda in prodajo SGP Pomgradu bi CPL v stečaju za KPL skupaj iztržil 8.175.000 evrov oziroma dobrega četrt milijona evrov več kot zgolj ob prodaji MG Mindu.

Če bi sodišče ugodilo pritožbeniku, bi torej upniki bili nekoliko bolje poplačani. Pri višini poplačila G4S pa se uspeh na sodišču ne bi bistveno poznal, saj ima G4S do CPL le za 7137 evrov navadnih terjatev. Največji zmagovalec bi bil Pomgrad, ki bi tako lahko za svojo ponujeno ceno kupil KPL. Predsednik uprave Pomgrada Igor Banič je včeraj dejal, da s pritožbo niso seznanjeni. Po njegovih besedah so po pogajanjih pri stečajnem upravitelju zahtevali informacije in na podlagi odgovorov upravitelja so se odločili, da ne bodo sprožali postopkov za zaščito svojih interesov.

Neslavne »reference« MG Minda

Kot smo poročali, lastnik MG Minda, podjetja iz srbskega dela Bosne in Hercegovine, je Mladen Milanović, ki ga tamkajšnji mediji označujejo za pripadnika tajkunske elite, z dobrimi povezavami v tamkajšnjem političnem vrhu.

Svetovna banka je MG Mind, Milanovića in še eno njegovo podjetje Mrkonjićputeve pred tremi leti uvrstila na črni seznam, enako sta storili Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter Medameriška razvojna banka. Podjetja s črnega seznama določeno obdobje ne smejo sodelovati pri projektih, ki jih financirajo te ustanove. Za Milanovića in njegovi družbi se prepoved izteče prihodnje leto. MG Mind pa naj bi glede na sodbo sodišča BiH iz leta 2011 preko fitkivnih poslov v letu 2005 skupaj opral za tri milijone evrov.