Tiskane izdaje
Jesenice – Branko Lampe, brezdomec iz Škofje Loke, je postal lastnik petih zavoženih podjetij. Ni mu jih bilo treba kupiti, temveč so ga njihovi lastniki za »prevzem« celo nagradili, saj so tako zaradi luknjičaste zakonodaje izigrali upnike, za seboj pustili neplačane račune in si umili roke. »Stečajna zakonodaja je pisana na kožo dolžnikom,« pravi direktor srednje velikega podjetja, ki noče biti imenovan.
Branko Lampe je bil zadnji formalni lastnik podjetij Kiper, Evo-fin, Šmon-Heller Kliring in Nautilus. Z izjemo zadnjega podjetja, ki je končalo v stečaju, so bila druga podjetja izbrisana iz sodnega registra na podlagi 427. člena stečajnega zakona.
Po tej določbi se namreč s sklepom sodišča iz sodnega registra brez likvidacije izbriše podjetje, ki ali nima stalnega naslova ali ne posluje in v zadnjih dveh letih ni oddalo poslovnih poročil. Podjetje se izbriše, tudi če nima poravnanih vseh obveznosti. Najmanj ena izmed »Lampetovih« firm je bila izbrisana zaradi neznanega naslova, čeprav je bila doma na naslovu prejšnjega lastnika.
Izbris omogoča zlorabe
Čeprav na ministrstvu za pravosodje trdijo, da je cilj 427. člena stečajnega zakona iz pravnega prometa odstraniti nedelujoče družbe, določba omogoča zlorabe, kar ugotavljajo tudi v Združenju stečajnih upraviteljev Slovenije.
»Izbris iz sodnega registra je pogosta žrtev zlorab,« pravi predsednik zbornice Marko Zaman in ocenjuje, da je k temu pripomogla tudi zakonodaja. Odvetnica, ki ni hotela biti imenovana, je navedla primer stranke, ki je lastnemu podjetju odpovedala najem prostorov na domačem naslovu lastnika, sodišče pa je na podlagi določb stečajnega zakona podjetje izbrisalo iz sodnega registra brez likvidacije.
Družbeniki družbe, ki ima neporavnane obveznosti, morajo ob izbrisu podjetja iz registra na podlagi zakona o gospodarskih družbah podpisati izjavo, da so poravnali vse račune. Stečajni zakon takšne izjave ne predpisuje, zato se bodo lastniki zadolženih podjetij »raje odločili za manipulacije«, ki jih omogoča stečajni zakon, pravi Zaman.
V nekaj dneh brez naslova
Štiri podjetja (Kiper, Evo-fin, Šmon-Heller, Kliring) so po spremembi lastništva v nekaj dneh ostala brez naslova (podjetje nima ali najemne pogodbe ali soglasja lastnika za uporabo prostorov, podjetje na določenem naslovu ne sprejema pošte oziroma ta ni znan), kar sodišču daje podlago za začetek postopka izbrisa brez likvidacije.
Po objavi sklepa sodišča imajo upniki sicer dva meseca časa za ugovor. Če ga sodišče do roka ne prejme ali je ugovor neutemeljen oziroma ni podkrepljen z dokazi, sodišče potrdi sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije.
V zbornici upraviteljev ugotavljajo, da so upniki večinoma premalo aktivni. V manjših podjetjih ponavadi nimajo možnosti, da bi vsakodnevno spremljali uradne objave o začetih stečajnih in drugih postopkih, ugotavlja odvetnica. Zato spregledajo, da je sodišče objavilo sklep o začetku izbrisa in zamudijo roke za prijavo terjatev.
Ko sodišče sprejme sklep o izbrisu brez likvidacije, mala podjetja običajno izgubijo prav vse možnosti za poplačilo terjatev. Po 442. členu stečajnega zakona ima vsak upnik izbrisane pravne osebe pravico zahtevati plačilo terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe, pravijo na pravosodnem ministrstvu. Kako bodo kaj izterjali od Branka Lampeta, ni jasno, saj premoženja nima.
Direktorica CSD Škofja Loka Ivana Košir Erman je namreč potrdila, da je Lampe leta 2010 dobil v najem občinsko socialno stanovanje, prejemnik denarnih socialnih pomoči pa ni več, ker so ugotovili, da je lastnik več podjetij.
Kot je za Delo povedal Branko Lampe, se preživlja z občasnimi deli, za vsako »odkupljeno« podjetje pa je prejel nagrado v obliki denarja ali tehničnih predmetov. Po njegovem je za pet podjetij skupaj dobil nekaj manj kot tisoč evrov.
»Kaj je notar bral, ne vem«
Ljubljanski notar Jože Sikošek, pred katerim je Lampe trikrat podpisoval dokumente za lastniški prevzem družb, pravi, da notar ne ugotavlja, ali je oseba brezdomec ali ne, ampak le, ali so izpolnjene vse zakonske določbe. »Kaj je notar bral, ne vem, hotel sem čim prej končati stvar, da dobim obljubljeni denar,« je postopek pri notarju razložil Lampe.
Predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter pravi, da »če stranke potrdijo, da razumejo posel in posledice njegove sklenitve, se notarski zapis podpiše«. Po njenem notar ni dolžan preverjati finančnega stanja družbe in plačilne sposobnosti kupca, po zadnjih spremembah zakona o gospodarskih družbah pa preveri morebitno kaznovanost novega družbenika ali morebitna davčna bremena.
Čeprav notar ne sme opravljati zadev v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo, notar Jože Sikošek pri poslih z Lampetom ni posumil, da bi lahko šlo za navidezene.
Na ministrstvu skrivnostni
Na ministrstvu za pravosodje niso odgovorili na vprašanje, kakšne ukrepe pripravljajo, da bi se izognili zlorabam. Kot stečajni upravitelj Marko Zaman predlaga, da »družbeniki in poslovodstvo družbe solidarno odgovarjajo za nezavarovane obveznosti družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek, vsaj do višine zneska kapitala, ki ga je družba izkazovala v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu«.
To bi poslovodstvo prisililo k temu, da realno vrednoti svojo aktivo in pasivo v bilanci ter da predlaga začetek stečajnega postopka takoj, ko premoženja za poplačilo upnikov ni več niti toliko, kot je bilo ustanovitvenega kapitala, pravi Zaman.
