Tiskane izdaje
Ljubljana - Svet banke Slovenije je danes ocenil, da trenutno ni razlogov, da bi se predsedniku uprave NLB Janku Medji, ki se je znašel v predkazenskem postopku, odvzelo dovoljenje za opravljanje funkcije.
Svet se je seznanil tudi z možnostjo stikov banke z gospodarstveniki. Na njihova vprašanja bo ob petkih odgovarjal namestnik guvernerja Janez Fabjan.
Kot so po seji sveta sporočili iz Banke Slovenija, so primer Medja obravnavali na podlagi nedavnih očitkov medijev. Centralna banka glede na aktualno zakonodajo trenutno nima razlogov za odvzem dovoljenja Medji za opravljanje funkcije niti za izrek kakšnega drugega ukrepa zoper njega, so poudarili.
V osrednji denarni ustanovi v Slovenji pa so ob tem izrazili pričakovanje, da bo lastnik oz. nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) presojal morebiten vpliv, ki ga ima objava predkazenskega postopka na aktivnosti v banki in sposobnost banke delovati tudi pod takimi medijskimi pritiski.
Banka Slovenije, katere primarni cilj je ukrepanje z vidika zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke in njene likvidnosti ter s tem z vidika stabilnosti bančnega sistema, pa bo tudi vnaprej redno spremljala razvoj dogodkov. V primeru novih okoliščin, ki bi kazale na izpolnitev zakonskih pogojev za ukrepanje zoper Medjo, bo ukrepala nemudoma, so napovedali v banki.
Svet banke se je danes seznanil tudi z gradivom glede gospodarskih in finančnih gibanj. Banka Slovenije je namreč poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Letos naj bi se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) skrčil za 2,6 odstotka, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka. Rast naj bi država vnovič dosegla leta 2015, in sicer 1,4-odstotno.
Na današnji seji je beseda tekla tudi o položaju na področju kreditnih registrov v Sloveniji in EU. Glede na finančno krizo in v zvezi z vzpostavitvijo enotnega nadzornega mehanizma se je zelo povečala potreba po kakovostnejših podatkih o zadolženosti in kreditnem tveganju, menijo v banki.
Poleg tega je svet danes obravnaval publikacijo Neposredne naložbe 2012, iz katere je razvidno, da se struktura tujih neposrednih naložb v Sloveniji v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala.
Njihov obseg je konec lanskega leta znašal 11.724,3 milijona evrov in se je v letu 2012 le malenkost povečal. Najpomembnejše tuje naložbe v Sloveniji ostajajo vezane na države EU (Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Francijo) ter na Švico. Te države so daleč največ vlagale v dejavnosti finančnih storitev brez zavarovalništva in pokojninskih skladov.
Obseg slovenskih neposrednih naložb v tujini se je medtem lani skrčil. Konec leta je znašal 5.599,3 milijona evrov. Največ slovenskih neposrednih naložb je na Hrvaškem in v Srbiji, v državah EU pa zgolj 13 odstotkov.
Svet banke je bil danes seznanjen še s pravkar uvedeno dodatno možnostjo stikov Banke Slovenije z gospodarstvom. Vsak petek bo tako namestnik guvernerja Janez Fabijan odgovarjal na neposredna vprašanja gospodarstvenikov.
