Tiskane izdaje
Ljubljana – Spremembe lastništva največjega trgovca v Sloveniji so prej, kot je bilo mogoče pričakovati po zavezah ob prodaji Agrokorju, udarile po slovenski živilski industriji. Enega takih udarcev je v teh dneh doživela Mlekarna Celeia z odpovedjo pogodbe o dobavah izdelkov, narejenih za blagovno znamko trgovca.
V celjski mlekarni so v zadnjih tednih opozarjali, da jih trgovec v pogajanjih za dobave stiska v kot, še posebno pri izdelkih, narejenih s trgovsko blagovno znamko. Zdaj ko so izgubili posel, so se zavili v molk in ne dajejo izjav. Tako ni mogoče izvedeti niti, za kakšne količine in vrednost izgubljenega posla gre. Znano pa je, da je Celeia kar velik dobavitelj izdelkov pod trgovsko blagovno znamko, med katerimi so tako mleko kot Mercatorjeva kisla smetana, jogurti.
Glede na vse večje količine odkupljenega slovenskega mleka, pri katerem v celjski mlekarni stavijo na pridelavo brez GSO (iz tako pridelanega mleka so tudi vsi izdelki trgovskih blagovnih znamk), in cilje, ki si jih postavljajo v preskrbi slovenskega trga, jih je poteza omenjenega trgovca močno prizadela. Neuradno je mogoče slišati, da bo težko čez noč nadomestiti prodajo, katere vrednost po nekaterih ocenah znaša okoli dva milijona evrov. Po drugi strani pa je dobro, da se jim tudi zaradi spremenjenih nakupnih navad oziroma poti potrošnikov povečuje prodaja mleka in izdelkov prek trgovskih blagovnih znamk pri diskontnih prodajalcih v Sloveniji, širi pa se tudi ponudba njihovih izdelkov pri drugih slovenskih trgovcih.
Po besedah varuha odnosov v prehranski verigi Jožeta Podgorška, ki se je prav zaradi novih razmer v Mercatorju in odzivov živilcev sestal z vodilnimi pri še vedno največjem trgovcu v Sloveniji, so prav glede trgovskih blagovnih znamk največji pritiski nanje. O poslih odloča zgolj ustrezno nizka cena, ne kakovost, na kar bi morali biti pozorni tudi potrošniki, ko kupujejo tovrstne izdelke. Če se je do zdaj še dogajalo, da je bila zaradi kakovosti pri slovenskih proizvajalcih lahko tudi kakovost tovrstnih izdelkov relativno visoka, proizvajalci ne zmorejo več zniževati svojih proizvodnih stroškov, zato izgubljajo posle s precej cenejšimi dobavitelji.
Na policah vse več hrvaških dobaviteljev
To, kar smo opazili potrošniki po spremembi lastništva največjega trgovca pri nas, so nazadnje potrdili tudi podatki uradne statistike: uvoz hrane iz Hrvaške se je zelo povečal, domače dobavitelje v Mercatorju pa vse bolj izpodrivajo hrvaški, predvsem iz sistema Agrokorja. To se potrjuje zlasti pri mesu in mesnih izdelkih.
Če smo leta 2013 iz sosednje države uvozili za 2,6 milijona mesa in izdelkov, je v prvih petih mesecih letos ta uvoz že presegel 7,6 milijona evrov.
Iz Mercatorja odgovarjajo, da se delež slovenskega blaga v prvih šestih mesecih letos v primerjavi s prejšnjimi leti ni zmanjšal in predstavlja 55 odstotkov (živila in neživila). Kot pravijo, slovenski dobavitelji prevladujejo pri njih »v svežih kategorijah, kjer je potrošniku poreklo pomembno«. Sicer pa da je bil v prvih šestih mesecih delež slovenskih dobaviteljev v posameznih kategorijah naslednji: pri suhomesnatih izdelkih 90,3 odstotka, svežem mesu (skupno) 87,4 odstotka, pri svinjskem mesu 68,6 odstotka, vodi 94,2 odstotka, mleku in mlečnih izdelkih 74,5 odstotka, pri oljih 62,8 odstotka in sladoledih 61,1 odstotek.
V odgovoru na vprašanje, zakaj so odpovedali sodelovanje s celjsko mlekarno pri določenih izdelkih, ki jih prodajajo pod trgovinsko blagovno znamko (TBZ), in katera mlekarna jih bo nadomestila, so zapisali: »Kriterij za izbor proizvajalci izdelkov trgovske znamke, ki poteka v obliki mednarodnih razpisov, je cenovna konkurenčnost ponudbe. V okviru omenjenega razpisa je bila ena slovenska mlekarna nadomeščena z drugo slovensko mlekarno kot dobaviteljev določenih izdelkov Mercatorjeve trgovske znamke.«
Je pa varuh dnosov v prehranski verigi Jože Podgoršek (po sestanku v Mercatorju, za katerega so bili sicer dogovorjeni že pred tremi tedni) povedal, da je Mercator odpovedal pogodbo dosedanjemu dolgoletnemu dobavitelju »določenih mlečnih izdelkov, ki jih v trgovini prodaja pod svojo trgovsko blagovno znamko« in da bo namesto kisle smetane in jogurtov, ki so jih pod TBZ delali za Mercator v celjski mlekarni, zdaj to delala druga mlekarna iz Slovenije, ki je v tuji lasti. Posel je namesto celjske mlekarne dobila namreč Lactalisova ljubljanska mlekarna.
Mercator: pritisk na cene
Ljubljanske mlekarne so dobile posel za generične izdelke v delu, ki je bil za mlekarno Celeia zelo pomemben, saj so po naših podatkih za omenjenega trgovca proizvajali 330 ton smetane, prav tako pa tudi veliko količino sadnih jogurtov. V celjski mlekarni so se zavili v molk, a očitno je, da jih je izguba posla, ki ga bodo poskušali nadomestiti pri drugih kupcih, zelo prizadela.
Varuh je pojasnil, da je Mercator razpisal tender za dobavitelje, na katerem so izbrali cenejšega dobavitelja. »Če smo pošteni, je to pritisk na cene, in potem se pogajajo. Danes sem dobil informacijo, da niso bili dovolj konkurenčni in da so zato izbrali drugega, recimo temu slovenskega mlekarja. Ljubljanskim mlekarnam, čeprav so v tuji lasti, je uspelo to, kar prej vsem slovenskim lastnikom ni: da imajo v svoji proizvodnji izključno slovensko mleko. Pritisk na cene je sicer velik, vendar imajo le slovensko mleko. Takega imajo tudi v mlekarni Celeia. Verjetno je bil edini razlog za izbiro drugega dobavitelja ta, da se pri cenah niso uskladili. Glede TBZ je jasno, da morajo biti konkurenčni in samo konkurenčnost, cena je torej tista, ki šteje. Kakovost sicer že mora biti po določenih standardih, ponavadi pa težko govorimo o presežkih kvalitete.«
V primeru celjske mlekarne in njihovih izdelkov pod TBZ pa je jasno, da prav zaradi kakovosti mleka, pridelanega brez GSO, niso mogli konkurirati drugim, saj imajo kmetje sami več stroškov že s samo rejo, ker morajo uporabljati krmo brez GSO. Zelo lahko je kupiti gensko spremenjeno sojo, ki je cenejša od drugih beljakovinskih komponent, ampak kmetje, ki oddajajo mleko v celjsko mlekarno, je ne smejo uporabljati, priznava Podgoršek.
Izguba deleža v TBZ udarec tudi za potrošnika
Varuh pravi, da je verjetno tudi to razlog, zakaj niso mogli zniževati cen svojih izdelkov za Mercatorjevo blagovno znamko, da bi jo lahko ohranili. »Vem, da ima mlekarna Celeia res odlične izdelke in tudi to, da so se lotili proizvodnje brez GSO je z našega zornega kota in zornega kota potrošnikov odlična zgodba. Vem tudi, da bo ta mlekarna še naprej prodajala svoje izdelke v Mercatorju, ampak ne več pod njihovo blagovno znamko.« Ker si trgovec zaradi zahtev potrošnikov, ki si želijo izdelkov te mlekarne, tega preprosto ne more privoščiti.
Izguba deleža v TBZ ni le udarec za celjsko mlekarno, to spremembo bo občutil tudi potrošnik, vajen okusa tovrstnih izdelkov in ne nazadnje zaradi dodane vrednosti, ki so jo pomenili izdelki iz mleka brez GSO. V Mercatorju so si po besedah varuha prizadevali ohraniti preskrbo s kislo smetano za lastno blagovno znamko, ker je ta pač zelo kakovostna (bila je povsem enakovredna tisti, ki jo je Celeia prodajala pod lastno blagovno znamko), potrošniki so jo imeli radi, a menda se o ceni niso dogovorili.
»Taki izdelki boljše kakovosti so sicer odlični za blagovno znamko, a cenovno gotovo niso primerni. Saj vemo, zakaj imajo trgovci svoje trgovinske blagovne znamke. Ker pač hočejo v teh generičnih izdelkih prodajati najcenejše blago, ki se pač da. Naj bo to pri mleku, čevapčičih ali pa pri katerem koli drugem izdelku, povsod je zgodba ista. Ni pomemben niti izvor in to so danes na sestanku tudi povedali, da jih pri TBZ izvor ne zanima prav veliko. Zanima jih le cena. Po drugi strani jih je treba razumeti, da konkurirajo na trgu na nekem prostoru, ki je tržno tudi zelo razvit. Če ima Spar ali Tuš trgovinsko blagovno znamko mleka 70 centov, je Mercator ne more imeti pod 85.« Največji pritisk na naše dobavitelje, ki jih izpodrivajo drugi, je prav pri TBZ, kjer potrošniki po besedah varuha niti ne opazijo spremembe dobavitelja, »ker je pač trgovinska znamka, etiketa je taka, kakršna je ves čas«.
Ampak v tem podatku je zanimiva podrobnost, ki varuhu očitno ni znana, da tudi za oba omenjena trgovca dobavlja mleko z blagovno znamko trgovca ista mlekarna, celjska.
