Zaposleni brez plač, uprava Polzele še upa na rešitev

Polzela - Kriminalisti že nekaj časa preiskujejo preteklo poslovanje Polzele d. d., ki se spet bori z insolventnostjo. Kljub lanski milijonski državni pomoči, nato pa še letošnji konverziji terjatev, ko je država postala večinska lastnica družbe, se je ta znašla pred stečajem. Predsednik uprave Peter Kunstič pravi, da vseh možnosti še ni izčrpal, a Furs mora nujno odblokirati račune.

Kriminalisti celjske policijske uprave preiskujejo več sumov kaznivih dejanj, in sicer zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanje upnikov in kršitev temeljnih pravic delavcev. Medtem ko preiskava poteka že nekaj časa, ne počivajo nepridipravi, ki so v nedeljo ponoči vdrli v prostore Polzele in želeli ukrasti modele za nogavice, s čimer bi bila tovarna operativno nesposobna. Predsednik uprave Peter Kunstič tako sumi, da je šlo za sabotažo. Tatove, ki so modele spravili že čez ograjo, so ustavili delavci, je pojasnil Kunstič: »Denarja za varovanje nimamo, zato so se delavci organizirali v volontersko dežurno ekipo. Tako so pripadni Polzeli!«

Tudi zaradi pripadnosti so se že januarja in februarja 2014 odpovedali plači, brez plače so ostali tudi danes. 25. avgusta bodo imeli novo srečanje z upravo in takrat bo več znanega, ali bodo z delom lahko nadaljevali. Kunstič je lastnikom, večinski je država, ponudil dokapitalizacijo. Največ pa je za zdaj odvisno od finančne uprave (Furs), ki je konec julija blokirala račune družbe. S Fursom so v pogovorih, je povedal Kunstič.

Pretekli grehi

Kunstič je takoj ob prihodu v družbo zaradi težke finančne situacije podvomil v pravilnost preteklega poslovanja. O državni pomoči, šlo je za milijon evrov, je dejal, da tega milijona še ni našel, da pa je šel najbrž za repromaterial. Karmen Dvorjak, ki je bila predsednica uprave v tem času, na očitke odgovarja: »Če pustim ob strani, da predsednik uprave v celem mesecu, odkar vodi podjetje, ni uspel pogledati kratkega seznama porabe državne pomoči, potem ne vem, kaj dela v Polzeli. Sicer pa je državna pomoč podjetjem ena najbolj dosledno nadzorovanih kategorij porabe v gospodarstvu. V primeru Polzele jo je poleg vseh drugih organov nadzoroval in njeno razporeditev tudi soodobraval še prisilni upravitelj. Še pred tem pa jo je potrdilo sodišče in tudi upniški odbor upnikov Polzele. Vsi izdatki so bili usklajeni s programom, na osnovi katerega je državna pomoč tudi bila odobrena in so pokrivali tekoče stroške poslovanja Polzele.«

Da so porabo državne pomoči preverjali na gospodarskem ministrstvu (MGRT), je potrdil tudi takratni prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak. Je pa on že takrat dvomil o uspehu družbe kljub pomoči: »Poslovanje ni bilo tako, da bi lahko preživeli. To sem večkrat opozoril v poročilih.« Tako je nameraval dati ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave, vendar prepozno. Kot je opozoril, je Polzela prve tri mesece v prisilni poravnavi poslovala z izgubo, kot je napovedala, kasneje pa se je izguba nadaljevala, čeprav so napovedovali dobiček. Čas za ugovor pa je bil, kot ga določa zakon, zamujen.

Dvorjakova vesela preiskave

Uprava z Dvorjakovo na čelu je takrat še vedno zagovarjala, da družba lahko preživi, se spominja Kontarščak: »Da preživetje ni možno, sem povedal upnikom, vendar so se odločili, da verjamejo upravi.« To je vedela tudi država, še preden je dodelila Polzeli pomoč. »Ugotovitve nemške svetovalne družbe Admetam so bile, da je dolgoročno preživetje družbe možno, tudi prisilna poravnava je bila kasneje sklenjena in pravnomočna,« so zapisali na MGRT.

Dvorjakova, ki je Polzelo zapustila takoj po prisilni poravnavi, je kriminalistične preiskave vesela: »Sedaj bodo še kriminalisti pregledali skrbnost poslovanja v Polzeli tudi v času mojega mandata. Lahko bodo samo potrdili gospodarnost poslovanja in izjemno angažiranost za ohranjanje proizvodnje ter pospeševanje prodaje.«
Družba pa je kljub temu tik pred stečajem, ki se ga poleg delavcev zelo boji polzelski župan Jože Kužnik, saj so v občini s 6.000 prebivalci pred tremi leti že izgubili družbo Garant in s tem 400 delovnih mest.

Kunstič je ob prihodu v družbo zaradi težke finančne situacije podvomil v pravilnost preteklega poslovanja. O državni pomoči, šlo je za milijon evrov, je dejal, da tega milijona še ni našel, da pa je šel najbrž za repromaterial.

Njegova predhodnica Karmen Dvorjak na očitke odgovarja: »Če pustimo ob strani, da predsedniku uprave v mesecu dni, odkar vodi podjetje, ni uspelo pogledati kratkega seznama porabe državne pomoči, potem ne vem, kaj dela v Polzeli. Sicer pa je državna pomoč podjetjem ena najbolj dosledno nadzorovanih kategorij porabe v gospodarstvu. V primeru Polzele jo je poleg vseh drugih organov nadzoroval in njeno razporeditev tudi soodobraval še prisilni upravitelj. Še pred tem pa jo je potrdilo sodišče in tudi upniški odbor upnikov Polzele. Vsi izdatki so bili usklajeni s programom, na osnovi katerega je državna pomoč tudi bila odobrena in so pokrivali tekoče stroške poslovanja Polzele.« Pravi, da je kriminalistične preiskave vesela, saj naj bi potrdila gospodarnost njenega poslovanja.

Na ministrstvu za gospodarstvo pa so nam odgovorili, da so nadzor nad porabo dodeljene državne pomoči opravili že 16. septembra lani. »Izvedli smo pregled dokumentacije v zvezi z namensko porabo sredstev kratkoročnega kredita in ugotovili, da so bila sredstva porabljena predvsem za nadaljevanje proizvodnega ciklusa, to je za surovine, barve, preje, kemikalije, energente. Podjetje je poravnalo tudi polovico regresa in šestino odpravnin - obveznosti, ki so nastale po postopku prisilne poravnave,« so pojasnili. Iz tega je mogoče sklepati, da nepravilnosti niso ugotovili.

Dvomi o uspehu

Prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je že takrat dvomil o uspehu družbe kljub pomoči: »Poslovanje ni bilo tako, da bi lahko preživeli. To sem večkrat opozoril v poročilih.« Tako je nameraval dati ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave, vendar prepozno. Kot je opozoril, je Polzela prve tri mesece v prisilni poravnavi poslovala z izgubo, kot je napovedala, kasneje pa se je izguba nadaljevala, čeprav so napovedovali dobiček.
Medtem ko stroji v Polzeli stojijo, so zaposleni na dopustu že od konca julija. Čeprav upajo, da se bodo še lahko vrnili v tovarno, kjer so se že odpovedali dvema plačama v letu 2014, bodo nekateri izplačila za že opravljeno delo težko dočakali. Delavci bodo imeli novo srečanje z upravo in takrat bo več znanega, ali bodo z delom lahko nadaljevali.

Kunstič je lastnikom ponudil dokapitalizacijo. Največ pa je za zdaj odvisno od finančne uprave (Furs), ki je konec julija blokirala račune družbe. S Fursom so v pogovorih, je povedal Kunstič.

Podržavljenje ni najboljše

Država ima v Polzeli 30-odstotni lastniški delež, obstaja pa možnost, da bi ta delež še povečala. Neuradno je mogoče izvedeti, da bi SDH od slabe banke in Merrill Lynch neodplačno lahko prevzel še 37-odstotni delež. To pa bi bilo po mnenju poznavalcev za družbo slabo, saj bi ji zasebni lastniki veliko lažje pomagali kot država, ki je podrejena pravilom o dodeljevanju državnih pomoči. Na SDH pravijo, da delež v Polzeli vse od državne pridobitve deleža aktivno upravljajo in sodelujejo pri reševanju družbe. »Odločitev o morebitnem nakupu dodatnega deleža v družbi Polzela je v pristojnosti Republike Slovenije, ki bi v tem primeru tudi financirala nakup,« dodajajo.