Četrta generacija nima več časa za kovaštvo

Nominiranec za obrtnika leta - David Šebjan uspešno nadgrajuje skromne začetke svojega pradeda

Objavljeno
18. november 2015 10.20
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Murska Sobota - Devetintridesetletni samostojni podjetnik David Šebjan iz Rakičana pri Murski Soboti je eden od letošnjih nominirancev za obrtnika leta 2015 pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Predstavlja že četrto generacijo obrtnikov v Šebjanovi družini in, tako kot njegov praded, ded in oče, tudi sam prispeva k širitvi in rasti prvotno kovaške dejavnosti. Čeprav se firma še vedno imenuje Strojno ključavničarstvo in kovaštvo David Šebjan s.p., David pravi, da jim za ti dve dejavnosti ostaja le še malo časa.

Davidov praded je že leta 1922 odprl skromno kovačijo v Murski Soboti. Ko je obrt prevzel ded, jo je preselil v Rakičan in nekoliko razširil. Davidov oče je dejavnosti dodal strojno ključavničarstvo, David sam pa še komunalno dejavnost pluženja in posipanja cest, preko katere je v nekaj letih prišel še do prodaje, servisiranja in nadgradenj komunalne tehnike ter kmetijskih strojev. V tej tržni niši se je dobro znašel, kar potrjujejo tudi bilančni podatki: še leta 2010 je kot samostojni podjetnik z dvema zaposlenima ustvaril dobrih 134.000 evrov celotnih prihodkov, lansko leto pa s petimi zaposlenimi že skoraj 370.000 evrov. Letos pričakuje še dodatno 25- do 30-odstotno rast prihodkov, poleg sebe pa zaposluje že sedem delavcev.


Sam je v očetovo delavnico rad hodil že kot osnovnošolec. »Vsak dan sem bil tam in delal, kar je bilo treba. Pa ne, da bi me oče silil delati - še branil mi je včasih, ko sem le preveč časa prebil v delavnici. S šolo sem opravil spotoma, pri matematiki in fiziki sem bil vedno med najboljšimi,« se spominja David, ki je po osnovni šoli končal še šolo za oblikovalca kovin, nadaljevanje šolanja in študij pa sta zaradi bratove prometne nesreče ostala neizpolnjena želja. Treba je bilo prevzeti dejavnost in odločil se je za to, kar je bilo nujnejše. »Ni mi žal. Izobrazba sama v tem poslu ne pomeni nič, če nimaš smisla in veselja zanj,« pravi.


»Ko je oče še živel, dejavnosti ni hotel pretirano širiti in je bil vedno previden pri zaposlovanju. Zato smo ob njegovi smrti leta 2009 v delavnici ostali le trije - jaz in dva zaposlena. Potem smo delali vedno več in zato sem tudi dodatno zaposloval. Mislil sem pač, da bom imel potem, ko bom imel več zaposlenih, več časa zase. Pa sem se motil...« Dela je bilo brez kakršnekoli plačane reklame vedno več tudi zaradi že omenjenih novih dodatnih dejavnosti, zato je približno 500 kvadratnih metrov delavnic in 200 kvadratnih metrov skladišča že zdavnaj postalo pretesnih za preplet unikatne proizvodnje kovinskih izdelkov ali priključkov strojev, servisiranja in popravila komunalnih in gradbenih strojev, komunalno dejavnost in trgovino.


Ker na domačem dvorišču, na katerem je s kovačijo začel že njegov ded, ni več prostora za širitev, sedaj David Šebjan že išče primerno zemljišče za gradnjo povsem novih delavnic, skladišč in prodajnega salona. Kakšnih tisoč kvadratnih metrov pokritih prostorov bi rad zgradil na parceli, ki bo dovolj velika za morebitno poznejšo širitev. Najraje bi ostal v Rakičanu, zato čaka, da tu vsaj delno uredijo načrtovano obrtno cono.