Četrtina slovenskih delniških družb v prekršku

Ljubljana – Od 850 delniških družb v Sloveniji jih 230 sploh nima vpisanih delnic pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD), zato so v prekršku. Pri tem so tudi velika neskladja med podatki v KDD in sodnem registru.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da bi morale imeti vse delniške družbe vpisane delnice v nematerializirani obliki, torej kot elektronski zapis v registru KDD. A podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za 25. marec, na agenciji novejše podatke pripravljajo, kažejo, da jih je od skupaj 850 delniških družb v Sloveniji le 620 oziroma 73 odstotkov imelo svoje delnice vpisane v KDD v nematerializirani obliki. To pomeni, da dobra četrtina vseh slovenskih delniških družb nima delnic vpisanih pri KDD – kot to določa zakon.

Na Ajpesu naštevajo glavne razloge za nepopolne vpise, to so spreminjajoča se pravna ureditev, določbe, kdo poskrbi za vpis delnic, so nejasne, poleg tega pa kršitve ZGD do letos niso bile sankcionirane. Januarja letos pa je začela veljati novela tega zakona, ki določa, da mora ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kaznovati delniško družbo za prekršek, če njene delnice niso izražene v nematerializirani obliki.

Ajpes to težavo rešuje skupaj z ministrstvom za gospodarstvo. »Na ministrstvu bomo v prihodnjih dneh pridobili seznam vseh delniških družb, ki kršijo določbe zakona, in jih pozvali, naj v določenem roku izvedejo vse potrebne postopke za uskladitev z njegovimi določbami, sicer bomo sprožili ustrezne prekrškovne postopke,« pravijo na ministrstvu. Globa za podjetja, za katera se ne uporablja zakon o prevzemih, znaša od 16.000 do 62.000 evrov. Za družbe, za katere se uporablja prevzemni zakon, torej predvsem družbe z delnicami na organiziranem trgu, globa znaša od 50.000 do 150.000 evrov. Za prekršek se kaznuje tudi odgovorna oseba.

Neskladje med registri

Poleg tega bi morale imeti vse delniške družbe skladno z zakonom o sodnem registru število izdanih delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital, vpisano v sodni register. A registrska sodišča pri vseh družbah teh vpisov niso zagotovila, ugotavljajo na Ajpesu. Tako jih ima od 850 družb le 483 oziroma 56,8 odstotka vseh podatek o številu delnic pri KDD skladen s podatki v sodnem registru. Pri 40 družbah se podatki v KDD in sodnem registru razlikujejo, 97 družb, ki imajo delnice vpisane pri KDD, nima vpisanih delnic v sodnem registru, 230 družb pa nima vpisanih delnic pri Centralni klirinško depotni družbi.

Na Ajpesu pojasnjujejo, da imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja dobi pravice z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pri pridobivanju in odsvojitvi delnic so relevantni le podatki iz centralnega registra, medtem ko vpis v sodni register nima konstitutivnih učinkov za družbo, delničarje, vlagatelje in upnike.

Zaradi nepopolnosti podatkov v KDD je malim delničarjem precej oteženo izkazovanje njihovega deleža v taki ciljni družbi in obstaja veliko večja možnost nezakonitega ravnanja, opozarjajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Na Ajpesu pa pravijo: »Nespoštovanje določb zakona o gospodarskih družbah ima negativne učinke, saj je transparentnost podatkov o delniški družbi v poslovnem registru, katerega del je tudi sodni register, manjša. To vpliva na pomen poslovnega registra kot enotnega mesta za obveščenost javnosti o vseh podatkih o delovanju posamezne delniške družbe, med katerimi je tudi ažuren podatek o lastništvu delnic. Popolnost podatkov poslovnega registra je potrebna tudi zaradi njihove uporabe pri drugih organih.«