Tiskane izdaje
Neapelj - Mala in srednja podjetja (MSP) bi lahko nove poslovne priložnosti izkoristila tudi v čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP), sta danes opozorila Daniel Calleja, generalni direktor direktorata za podjetništvo in industrijo, ter Anthony Gardner, veleposlanik ZDA pri EU.
Na vsaki strani Atlantika deluje približno 20 milijonov malih in srednjih podjetij, ki pa se le v omejenem obsegu neposredno vključujejo v mednarodno trgovino. V Evropski uniji eno podjetje izmed osmih prodaja svoje izdelke in storitve izven EU, v ZDA pa je na ta način »internacionaliziranih« podjetij še bistveno manj. »Vendar je rast trgovine med EU in ZDA pomembna tudi za MSP, saj mnoga sodelujejo v njej posrednodno, kot členi dobaviteljskih verig,« je povedal Gardner. Po nekaterih ocenah bo medanrodna trgovina v prihodnjih letih rasla po 8 odstotkov letno in se utegne do 2020 podvojiti.
V pogajanjih o sporazumu TTIP, ki bo dodatno sprostil trgovinske in investicijske odnose med EU in ZDA, je pred kratkim tekel sedmi krog, ki pa ni prinesel preboja. Vprašanje, kaj bi lahko s tem sporazumom pridobila mala in srednja podjetja, do sedaj ni bilo posebej izpostavljeno. Tako Gardner kot Calleja sta izrazila prepričanje, da jim dodatno odpiranje trgov lahko veliko prinese, predvsem Calleja pa je poudaril prizadevanje EU, da bi bilo področje dejavnosti MSP vključeno v posebno poglavje znotraj sporazuma.
»Dvignite svoj glas in prekinite mit, da je svobodna trgovina samo stvar velikih podjetij,« je mala podjetja pozval Gardner. Izrazil je prepričanje, da bi odstranitev netrgovinskih carinskih ovir znižala mnoge stroške, ki jih imajo mala podjetja z vključevanjem v mednarodno menjavo. Pogosto gre tu tudi za administrativne ali kakšne druge fiksne stroške, ki seveda poslovanje majhnih podjetij bolj obremenjujejo, kot to velja za velika. »Povejte nam tudi, kaj so vaši pravi proglemi, kakšne ovire srečujete, da se bomo lahko na to osredotočili v pogajanjih. Vse ovire bo težko obravnavati, a za nas je pomembno, da vemo, katere so glavne med njimi,« je povedal Calleja.
Ne eno od konkretnih področjih, kjer bi ureditev medsebojnega priznavanja kakovostnih standardov in preverjanja ustreznoti proizvodov je opozoril predstavnik združenja malih proizvajalcev farmacetskih proizvodov. »Uveljavitev poenotenih rešitev bi zmanjšalo potrebo po kliničnih preiskavah, na katerih temeljijo dovoljenja za prodajo preparatov na posamičnih trgih. En preiskus za vse trge bi prinesel veliko poenostavitev,« je povedal.
Kaj se lahko Evropa nauči od ZDA
Čeprav je v ZDA delež MSP v narodnem gospodarstvu nižji kot v Evropi, pa so od 1993 do 2013 v povprečju ustvarila 63 odstotkov novih delovnih mest. Za nastajanje novih podjetij tudi v ZDA sistematično skrbijo. Podporam podjetjem v začetni fazi je namenjenih več milijard dolarjev, vendar javnih sredstev ne razdeljujejo neposredno, pač pa predvsem preko skladov in shem tveganega kapitala, je povedal veleposlanik Gardner.
Izpostavil je še nekaj značilnosti ameriškega okolja, zaradi katerih so ZDA uspešnejše v procesu rasti novih podjetij. »V ZDA strošek propada podjetja, tako fiannčno kot glede posameznikovega ugleda v družbi, ni tako velik, da bankrotirani podjetniki ne bi nadaljevali s podjetništvom. Zato mora država negovati okolje, v katerem poslovni neuspeh ni katastrofa,« je izpostavil Gardner. Druga pomembna stvar pa je emigracijska politika. ZDA dovoljujejo, da se talentirani ljudje priselijo in ostanejo. Med letoma 1995 in 2005 je bila med lastniki in predsedniki uprav tehnoloških podjetij kar polovica priseljencev, je še povedal Gardner.
