Cimos bi brez dokapitalizacije v nekaj letih pokleknil

Koper – Včeraj so se lastniki koprskega Cimosa poenotili in na skupščini glasovali enotno za nasprotni predlog, ki je šest milijonov evrov višji od predloga uprave. Podprli so predlog, da bi družbo dokapitalizirali za 26,3 milijona evrov. Končna odločitev bo znana predvidoma v drugi polovici novembra.

Prag uspešnosti dokapitalizacije je 20 milijonov evrov vplačanega kapitala, to pa je znesek, ki ga je predlagala tudi uprava. Modra zavarovalnica je 21,39-odstotna, Banka Koper pa 20,44-odstotna lastnica. To pomeni, da bi morala oba družbenika prispevati po več kot pet milijonov svežega kapitala. D.S.U. je 6,9-odstotna lastnica, Triglav Naložbe pa je 5,45-odstotni družbenik.

Dokapitlizacija je samo eden od treh pogojev finančne konsolidacije družbe. »Z bankami smo blizu dogovora, da se dolgovi (teh je za 352 milijonov evrov ob 750 milijonih vseh sredstev skupine Cimos) razdelijo v dve skupini, in to tako, da 42 odstotkov obveznosti spremenijo v srednjeročni kredit na sedem let, 58 odstotkov obveznosti pa bi postal dolgoročen kredit na daljše obdobje. Pogoj bank je resnost lastnikov, da bodo sodelovali pri dokapitalizaciji. Tretji del izboljšanja kapitalske strukture naj bi dosegli s prodajo premoženja. Soglasno je bil sprejet sklep o prodaji podjetja Litostroj Power,« je povedal Franc Krašovec, predsednik uprave Cimosa, ki včeraj še ni mogel govoriti, kako konkretneje poteka prodaja Cimosovega energetskega stebra.

»Težko se mu odpovedujem, hkrati pa je to najbolj logična dezinvesticija, zaradi katere najmanj trpi preostali del koprske avtomobilske skupine.« Po Krašovčevih besedah naj bi Litostroj Power prodajali po ceni med 28 in 50 milijoni evrov.

Neuradni viri navajajo, da banke zahtevajo prodajo Litostroja po ceni, ki bo višja od 40 milijonov evrov. »Iščemo najugodnejšega ponudnika,« je odgovoril na vprašanje o najnižji sprejemljivi ceni za Cimos. Po naših informacijah je interesentov za nakup Litostroja več in zdaj opravljajo skrbne preglede poslovanja.

Če dokapitalizacija  ne bo uspela

Če v prvem krogu ne bo uspela, je možen drugi krog, v katerem dobijo poleg notranjih družbenikov možnost dokapitizacije tudi zunanji vlagatelji. Če dokapitalizacijski prag uspešnosti ne bo dosežen, padejo v vodo tudi reprogrami bančnih kreditov. V prvi fazi to ne bi povzročilo zloma Cimosa, posledice bi bile dolgoročne. Po dveh ali treh letih bi izgubil sedanji položaj, kar bi pomenilo njegovo nazadovanje na avtomobilskem trgu. Čez nekaj let bi se verjetno sesul.

»Družbeniki morajo oceniti, kaj pomeni 500 milijonov evrov prihodkov iz izvoza za slovenski prostor. Smo na sedmem mestu med izvozniki, verjetno bi nas lahko uvrstili še kakšno mesto višje. V strukturi sredstev imamo manj kot 50 odstotkov kreditov, kar ni ugodno, ampak se da preživeti. Za slovenski trg smo prevelik dobavitelj, saj tu sestavijo približno 180.000 avtov na leto, Cimos pa dobavlja 70 milijonov avtomobilskih delov na 80 krajev v svetu. Ker smo razvojni dobavitelj, je od našega obstoja odvisen tudi marsikateri proizvajalec avtomobilov,« je povedal Krašovec in izrazil dvom, da so lahko dolgo konkurenčni z desetodstotnimi obrestmi, če njihova konkurenca dobiva posojila za razvoj po dvoodstotni obrestni meri.