Tiskane izdaje
Danes so le podpisali pogodbo o prodaji Cimosa, ki je bil desetletja med najpomembnejšimi delodajalci na Primorskem. Družba danes zaposluje že manj kot 4500 delavcev, do konca leta naj bi prešel na 3965; od tega približno 1700 v Sloveniji in okoli tisoč na Hrvaškem. Privatizacija, ki so jo zahtevali kupci, je za nadaljnji razvoj podjetja, ki se že nekaj let poskuša izkopati iz težav, ključna.
Ključni mejniki v zgodovini Cimosa
1972 - S skupnimi vložki Citroëna, Tomosa in Iskre iz Šempetra so ustanovili CIMOS (kratica Citroen, Iskra, (To)mos).
1973 - Montaža Citroënovih avtomobilov (diane, GS v Šempetru pri Novi Gorici) v zameno za proizvodnjo avtomobilskih delov na podlagi kooperacijske pogodbe s Citroënom.
1980 - Zgradijo novo upravno stavbo v Kopru. Novembra istega leta je nekakšna oblika prisilne uprave (sanacije podjetja), ki jo vodi Vojko Čok (član uprave Splošne banke Koper).
1981 - Oktobra prevzame vodenje Boris Bernetič, nekdanji predsednik občinske skupščine Sežana. Zaprejo tovarno v Šempetru.
1989 - Prvi preboj k drugim svetovnim preoizvajalcem − prva naročila za BMW in Rockwell.
1996 - Citroën enostranska prekine kooperacijsko pogodbo, podjetje se je tako rekoč ustavilo. Nadzorni organi razrešijo Borisa Bernetiča in za tri mesece imenujejo vršilko dolžnosti Ano Žerjal, ki začne uvajati postopek prisilne poravnave. Postavijo temelje »novega« Cimosa, strateškii dobavitelj avtomobilskih delov za večje število kupcev (avtomobilskih proizvajalcev).
1996 - 1. septembra prevzame vodenje prisilni upravitelj Franc Krašovec (prej zaposlen na Finorju (slabe banke) Banke Koper).
1997 - Delničarji so imenovali prvo redno veččlansko upravo, ki ji predseduje Franc Krašovec.
1999 - Na sodišču v Kopru so z veliko večino glasov upnikov izglasovali prisilno poravnavo nad podjetjem. Cimosove obveznosti se zmanjšajo za 85 odstotkov. Novi razvojni cikel se lahko začne.
2000 - Poslovni načrt, da bi se prodaja družbe v šestih letih povečala za 3,5-krat. V Buzetu ustanovijo PPC Buzet. Cimos postane nosilec projekta slovenskega ministrstva za gospodarske dejavnosti »Slovenski avtomobilski grozd«.
2001 - Nova dokapitalizacija podjetja. Cimos ustanovi Cimos Tam Ai in Livarna Titan Kamnik.
2002 - Največji posamični delničar je postala Kapitalska družba
2003 - Odkup večinskega deleža Litostroja E.I.
2005 - Širitev v Kikindo in Srebrenico.
2006 - Nakup železarne v Zenici, novega obrata v Novem Kneževcu, nakup delnic ČKD Blansko Engineering (Češka).
2007 - Cimos kupi družbo Krušiku pri Valjevu, odprejo tovarno v Sečnju (Srbija).
2013 - Nadzorni svet doseže odstop Franca Krašovca, ki je družbo vodil skoraj 17 let. Na njegov mesto imenujejo Jerka Bartolića. V Cimosu je zaposlenih nekaj več kot 7000 delavcev, od tega v Sloveniji 3000. Cimos na leto ustvari od 460 do 480 milijonov evrov prihodkov.
Tovarna Cimos Foto: Tomi Lombar/Delo
2014 - Konec maja je uvedena prisilna poravnava, koprsko sodišče imenuje Marka Zamana za prisilnega upravitelja v postopku Cimosove insolventnosti. Posle predsednika uprave z omejenimi pristojnostmi 28. maja prevzame Janez Gradišek. Okrožno sodišče nekaj dni kasneje okliče postopek prisilne poravnave, prijaveljnih terjatev je 286,7 milijona evrov. V času prisilne poravnave ni mogoče sklepati novih pogodb in naročil s kupci.
2015 - Maja sodišče objavi sklep o potrditvi postopka prisilne poravnave. Upniki v kapital pretvorijo 168,7 milijona evrov terjatev.
2015 - Julija vodenje družbe prevzame Gerd Rosendahl. Začnejo se postopki za prodajo Cimosa. Hitro privatizacijo zahtevajo kupci. Cimos ustvari 327 milijonov evrov prihodkov.
2016 - Zadnji rok za oddajo zavezujočih ponudb je 15. februar. Cimos januarja zaposluje še kakih 5000 delavcev. Konzorcij delničarjev Cimosa 13. julija sprejme zavezujočo ponudbo italijanskega sklada Palladio Finanziaria iz Vicenze.
