To, da je že zdavnaj minil zadnji rok in ultimat kupca glede datuma, ko bi moralo biti vse jasno in sklenjeno, za predstavnike hrvaške in slovenske vlade očitno ni pomembno. Kaže, da le malo koga res zanima hitrost sprejetih dogovorov, sicer bi bile nejasnosti že odpravljene. Vsak zamujen dan in vsak dodaten dan negotovosti pomenita za družbo dodatno izgubo, izgubo naročil in s tem − izgubo delovnih mest. Prav nasprotno od tistega, za kar se menda še posebej vlada v Zagrebu tako goreče zavzema.
Pogajanja med Slovenci, Hrvati in Italijani glede Cimosa in poravnave zaradi hrvaške tožbe še potekajo, za zdaj pa ni mogoče reči, koliko časa še. Na ministrstvu za gospodarstvo zanikajo, da bi minister Zdravko Počivalšek oziroma slovenska stran dala zavezo Hrvatom, da bo Cimos ohranil proizvodnjo na Hrvaškem in da bo vsaj dve leti ohranil število zaposlenih.
To namreč trdi hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić, zato hrvaška vlada z ohranitvijo proizvodnje in delovnih mest v hrvaški Istri pogojuje poravnavo med hrvaško slabo banko in Cimosom. Ministra sta se dogovorila, da Družba za upravljanje terjatev bank za sedem milijonov evrov odkupi terjatev hrvaške agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank do Cimosa. Na ministrstvu za gospodarstvo še pravijo, da srečanje med Počivalškom in Marićem v prihodnjih dneh ni predvideno.
Kupec se ne more pogajati
V Palladio Finanziaria ne dajejo izjav. Nekateri viri, ki so blizu kupcu, pa zato trdijo, da je usoda Cimosa še vedno v rokah predstavnikov obeh držav in da se Palladio ne more pogajati. »Vsem je v interesu, da bi ta nakup čim prej opravili. Palladio se nakupa Cimosa in prevzema 110-milijonskih obveznosti družbe ni lotil, da bi prekinil njegovo proizvodnjo. Ker zdaj nihče ne more povedati, koliko bo naročil v prihodnjih letih, mu nihče ne more predpisovati, koliko zaposlenih mora imeti. Vsi upajo, da bi pridobili čim več poslov,« je povedal vir, ki noče biti imenovan.
Sekretar območnega sindikata Skei Sašo Ristič je ocenil, da so zadeve, ki so jih zakuhali predstavniki vlade in lastnikov, na meji sprejemljivega.
»To, kar počnejo predstavniki hrvaške vlade, je popolno izsiljevanje. Najprej so si izborili poseben status med upniki, potem so se najprej pogovarjali o treh, potem o petih, nazadnje so se dogovorili o sedmih milijonih evrov poravnave. Zdaj pa bi radi nekaj, česar jim prodajalci in kupci ne morejo zagotoviti. A tudi predstavniki slovenske slabe banke očitno ne znajo prodajati svojega premoženja. Skrajni čas je že, da se znebimo takih povsem nesposobnih lastnikov. Prepričan sem, da od kupcev ni mogoče v neskončnost zahtevati ohranitve natančnega števila zaposlenih in da smo lahko zadovoljni, če bomo rešili večino delovnih mest. Tako kot smo mu priča zdaj, se Cimosu res slabo piše,« je dejal Sašo Ristič, ki je prepričan, da podobno mislijo tudi predstavniki hrvaškega sindikata kovinarjev.
Brez verodostojnih informacij
Glavni zaupnik kovinarskega sindikata Cimosove tovarne Buzet Josip Matković je dejal, da so delavci povsem razočarani, saj so prepričani, da nimajo verodostojnih informacij o tem, kaj zahteva kupec in kaj so se z njimi dogovorili predstavniki lastnika (DUTB in SDH).
»Direktor tovarne v Buzetu nam je posredoval informacijo, da Cimos letos za nas ne načrtuje odpuščanja delavcev, prihodnje leto bo vse odvisno od naročil. Glede na trende je kazalo, da bi morali prihodnje leto celo dodatno zaposlovati, in ne odpuščati. Direktor je govoril o možnosti dodatne zaposlitve 160 delavcev. To, kar zahtevajo predstavniki vlade, da mora kupec ohraniti vsa delovna mesta, je neuresničljivo. Ali to pomeni, da bodo v primeru neizpolnitve te zahteve raje pustili propasti vseh 4000 delovnih mest? Še enkrat: gre za popolno zmedo, ki samo škodi poslovanju. In nihče zaposlenim nič ne pove dovolj jasno, kar se nam zdi povsem nesprejemljivo,« je dejal Matković.
V Cimosu uradnih informacij ne dajejo in poskušajo miriti strasti, da je treba počakati le še nekaj dni do dokončne pojasnitve vseh nerešenih vprašanj. Letos na začetku leta se je Cimos povsem približal lani načrtovani racionalizaciji števila zaposlenih (lani so predvidevali, da bodo imeli 3965 zaposlenih, zdaj jih imajo 4045), v prejšnjih letih so bili načrti odpuščanj uresničeni. Tokrat teh vsaj za letos ni. Kaj bo leta 2018, je odvisno tudi od hitrosti izpeljave nakupa. Kupo-prodajno pogodbo z odložnimi pogoji so podpisali sredi oktobra lani. Minili so že štirje meseci neučinkovitih dogovorov.