Tiskane izdaje
Ljubljana - Hrvati taktizirajo in zavlačujejo pri dogovoru s Slovenijo o poravnavi glede Cimosa. A če dogovora v prihodnjih dneh ne bo, bi lahko italijanski kupec konec januarja odstopil od posla, koprska družba pa bi končala v stečaju.
Potem ko je slovenska država v teh dneh pričakovala odgovor s Hrvaške, da sprejema njihovo ponudbo o poravnavi, je iz Zagreba prišel hladen tuš. Hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić je namreč dejal, da slovenska ponudba še vedno ne izpolnjuje njihovih zahtev: »O ponudbi bomo resno razmislili in menim, da bomo v naslednjih desetih dneh odgovorili na to vprašanje.« Na pripombo novinarja, da je rok za dogovor konec januarja, je Marić odgovoril, da rok ni določen na posamezen dan oziroma ga je mogoče podaljšati, ker je pomembneje doseči rešitev te težave. »Če to težavo rešimo, smo naredili veliko delo. Mislim, da smo le še korak od končnega dogovora,« je dodal.
Z Marićem se je prejšnji teden srečal slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, po njunem srečanju pa je bilo mogoče zaznati več neuradnih informacij, da je dogovor blizu. Počivalšek je včeraj za Delo pokomentiral : »Nad izjavo nisem presenečen. Pogovori so šli v tej smeri že v četrtek v Zagrebu. Vsekakor pa s ciljem zagotavljanja delovnih mest in ureditve odnosov s hrvaško stranjo nadaljujemo z iskanjem ustrezne rešitve.«
Negotovost za koprski Cimos se poglablja
Ponudba kupca Cimosa, italijanskega sklada Palladio Finanziaria, se po neuradnih informacijah izteče čez štiri dni. Četudi bi se slovenska in hrvaška stran dogovorili v tem roku, in ne šele v desetih dneh, je hrvaški minister Goran Marić s svojo izjavo verjetno vnesel negotovost med Cimosove kupce.
Stabilno lastništvo Cimosa je za njegove kupce, pomembna avtomobilska podjetja, izjemno pomembno. Spomnimo, kupci so celo zahtevali prodajo Cimosa, prav tako je samo novica o prodaji skladu Palladio Finanziaria pripomogla k novim naročilom za koprsko podjetje.
Po sestanku Zdravka Počivalška in Goran Marića prejšnji teden v Zagrebu se je zdelo, da sta slovenska in hrvaška stran blizu dogovora. Ministra sta po pogovorih tudi izrazila zadovoljstvo s pogovori. Iz Slovenije so poleg ministra v pogovore vključeni še predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga. V DUTB izjave hrvaškega ministra niso komentirali, saj od hrvaške vlade niso prejeli uradnega stališča na to temo.
Slovenska stran je po neuradnih informacijah hrvaški Agenciji za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) izboljšala svojo ponudbo na pet milijonov evrov.
Če bi šel Cimos v stečaj, Hrvati ne bi dobili teh pet milijonov evrov. Pa še to ni vse. Cimos v hrvaških tovarnah v Buzetu, Roču in Labinu zaposluje nekaj manj kot 1200 delavcev. Tudi zato je bila tematika o Cimosu tudi del seje sabora, saj je poslanec istrske IDS Boris Miletić od hrvaške vlade zahteval, naj poskrbi, da bi v »teh nemirnih in zapletenih časih našim ljudem zagotovili socialno varnost in eksistenco«. Cimos sicer v Sloveniji zaposluje še približno 1550 zaposlenih, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji pa približno po 730.
