Za Mercator štiri ponudbe, razlike v ceni velikanske

Ljubljana – »Preseneča me, da so se na razpis za prodajo Mercatorja odzvali le štirje kupci. Za Mercator smo pričakovali večji interes,« je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko komentiral sporočilo, da so za polovični delež (52,10 odstotka) Mercatorja prispele le štiri nezavezujoče ponudbe. Vanja Tekavec

Tri so oddali finančni investitorji, eno pa strateški investitor, najverjetneje hrvaški Agrokor. »Razlike v ponujeni ceni za Mercator so velikanske,« je povedal vir blizu Mercatorja, ki je želel ostati neimenovan.

Londonska investicijska banka ING, ki bankam in Pivovarni Laško svetuje pri prodaji Mercatorja, je na sedežu NLB prodajalcem predstavila prispele ponudbe. Imen ponudnikov v NLB niso razkrili, neuradno pa je slišati, da so se odzvali isti kupci kot v preteklih prodajah; tudi hrvaški Agrokor, ki naj bi za delnico Mercatorja znova ponudil 221 evrov.

To lahko posredno sklepamo tudi iz uradnega dogovora Agrokorja. Na vprašanje Dela, ali so oddali ponudbo za Mercator, so v Zagrebu danes namreč odgovorili, da so zavezani k molčečnosti. »Ker proces prodaje za zdaj še poteka, o ponudbi ne moremo govoriti,« so sporočili iz Zagreba.

Med ponudniki naj bi bila znova tudi mednarodna investicijska sklada Mid Evropa Partners in Warburg Pincus, kjer prodaje Mercatorja ne želijo komentirati. Po nekaterih informacijah naj bi skladi tokrat za delnico Mercatorja ponudili še manj kot v preteklih poskusih prodaje, ko so neuradno ponujali do največ 170 evrov.

Maraton zahteva od tekačev veliko volje

»Ne vem, zakaj je interes tako majhen. Lahko da je eden od razlogov naša neresnost pri preteklih poskusih prodaj. Vedeti moramo, da so razpisi na strani ponudnikov povezani tudi z visokimi stroški,« je menil Zorko.

Samostojnega analitika Simona Mastnaka pa preseneča, da so se vendarle odzvali kar štirje kupci, saj Mercator prodajamo že osmič. »To je kot maraton, zanj pa morajo imeti potencialni kupci veliko volje,« je komentiral Mastnak.

Sogovornik upa, da bodo banke tokratno prodajo vendarle izvedle do konca in Mercator prodale. »Če bo propadel tudi osmi poskus, upam, da se v bankah ne bodo takoj odločili za novega. Z vsakim poskusom se namreč slabšajo pogoji za prodajo in posledično manjša tudi število kupcev, ki bi bili pripravljeni kupiti Mercator.«

Za zdaj v igri vsi štirje ponudniki

Majhen interes je najverjetneje botroval tudi odločitvi, da za zdaj vsi štirje ponudniki ostajajo v igri. Z vsemi bo banka ING v prihodnjih dneh tudi nadaljevala pogovore, »šele potem bo sprejeta odločitev o nadaljnjih korakih«, so sporočili iz NLB.

Kaj bo glavno merilo prodaje (dosežena cena, sinergijski učinki, čas prejetja kupnine...), še ni znano, poznavalci pa opozarjajo tudi na dejstvo, da ponudniki niso v enakem položaju, vsaj kar zadeva regulativne postopke, ki spremljajo prodajo (denimo soglasje varuha konkurence in podobno).

»Če je med ponudniki tudi Agrokor, ki ima svojo lastno proizvodnjo, bo pred sklenitvijo posla želel pridobiti vsa potrebna soglasja za prodajo, kar je časovno lahko zelo zamudno. Na drugi strani so finančni skladi, ki težav s pridobivanjem dovoljenj najverjetneje ne bodo imeli, vendar za delnico ponujajo precej manj kot strateški kupec. Pred bankami, ki potrebujejo denar, bo na koncu torej zelo težka odločitev, saj se bodo odločale med višino kupnine in tem, kdaj bo denar na mizi,« je menil eden od poznavalcev.

Najboljši sosed in dobavitelji Agrokor z dolgovi verjetno ni najboljša izbira

Med slovenskimi dobavitelji živil Mercatorja, ki sprejemajo njegovo prodajo kot dejstvo, prevladuje prepričanje, da bi bila še najboljša prodaja kakšnemu velikemu strateškemu kupcu. A skoraj praviloma dodajajo, da Agrokor s svojimi bremeni, najbrž ni najboljša izbira.

Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec je prepričana, da trgovec, ne glede na to, kdo je njegov lastnik, potrebuje tudi lokalnega dobavitelja. Čeprav bi večinski lastnik Mercatorja postal Agrokor, ki bo na police zagotovo poskušal postaviti svoje proizvode, pa pričakuje, da dobavnih poti ne bo v celoti spreminjal, »navsezadnje je to področje hrane, ko je lokalno pridelana še vedno dokaj pomembna pri kupcih«. Sicer pa, kdorkoli bo prišel, bo uveljavil svojo poslovno politiko vodenja tega trgovca, pravi Rijavčeva. »Spremembe gotovo bodo, zdravorazumsko razmišljanje pa mi pravi, da se navsezadnje potrošnik ne bo bistveno spremenil in da se bodo zaradi tega morali prilagoditi kupcem, zato, če bodo le upoštevali želje potrošnikov, prav velikih sprememb na polici ne bo smelo biti.« Kot še pravi, v danih razmerah ne navija za nikogar, razmišlja samo, kako se bodo v podjetju dogovorili s tistim, ki bo prevzel lastništvo.

Tudi Silvan Peršolja iz Vinske kleti Goriška Brda poudarja, da če banke že prodajajo Mercator, naj bo prodan velikemu strateškemu partnerju. Za Agrokor pa sicer pravi, da je grožnja slovenskim dobaviteljem hrane, saj ima sam svoja proizvodna podjetja. Največji slovenski sadjar Boštjan Kozole iz Eurosada pa diplomatsko dodaja: »Mi se trudimo ne glede na lastništvo v Mercatorju. Na to, v čigavi lasti bo, ne moremo vplivati. Mislim, da smo dober dobavitelj in da bomo ostali v sistemu tudi, ko bo novi lastnik, in da bo to nekdo, ki ve, kaj hoče, kar zdaj ni tako.«

Toni Balažič, predsednik uprave Žita, ob dejstvu, »da se moramo spoprijeti s prodajo Mercatorja, saj si je težko predstavljati, da bi ostal v bilancah bank«, verjame, da lahko potencialni kupec prepozna vrednost slovenskih blagovnih znamk. Želi si le, da potencialni novi lastnik ne bo razmišljal le o optimalizaciji poslovanja, o zniževanju stroškov, ampak tudi o širjenju v regiji, kar bi pomenilo priložnost tudi za slovenske dobavitelje.