Tiskane izdaje
Ljubljana − Družba TCH, ki je del italijanskega poslovnega sistema Palladio Holding Group, je danes vendarle prevzela Cimos, s čimer se je končal dolgotrajni prodajni postopek.
Italijani so že plačali 100.000 evrov kupnine. Izvedena sta bila tudi prenos delnic in vpis lastniških deležev. TCH je za potrebe dokapitalizacije Cimosa na fiduciarni račun že nakazal 18,3 milijona evrov svežega kapitala, ki bo delno namenjen obratnemu kapitalu za posodobitev proizvodnje in izboljšanje poslovanja ter upravljanja družbe, delno pa poplačilu bilateralnih bank. Pretežni del preostanka obveznosti do bilateralnih bank pa bo kupec predvidoma poplačal do konca maja, ko bo Cimosu zagotovil svežo likvidnost v višini 15 milijonov evrov, so sporočili z DUTB.
Slovensko nakazilo sedmih milijonov evrov Hrvaški, s katerimi naj bi dokončno uredili vsa nerešena vprašanja glede Cimosa med Slovenijo in Hrvaško, pa je predvideno v tednu dni.
S hrvaško DAB naj bi odnose uredili v ponedeljek. Skupščina družbe je včeraj imenovala nove člane nadzornega sveta: štiri predstavnike italijanskega lastnika in dosedanja dva predstavnika zaposlenih. Novi predsednik uprave je Gino Berti, Gerd Rosendahl ostaja v štiričlanski upravi zadolžen za prodajo in trženje. Poleg njiju sta v upravi še Otello Cavaliere in Mariano Zaccariotto.
50 milijonov evrov za Cimos
Novi lastnik in poslovodstvo se bosta z vso zavzetostjo trudila zagotoviti nova naročila za Cimos, saj so ta v zadnjem času močno upadla, med drugim tudi zaradi težkega finančnega položaja Cimosa, je povedal predsednik upravnega odbora TCH Gino Berti. »Ključno nalogo za uspešno sanacijo družbe bo predstavljala obnovitev portfelja naročil na sprejemljivo raven, pri čemer ta proces že pospešeno poteka. Začeli so se že konstruktivni pogovori in pogajanja s ključnimi kupci Cimosa, ki so hkrati tudi dolgoletni partnerji TCH, novi lastnik in poslovodstvo pa sta prepričana, da si bo Cimos lahko povrnil njihovo zaupanje,« je dodal.
Napovedal je vložitev 35 milijonov evrov v Cimos letos, v prihodnjih treh letih pa dodatnih 50 milijonov evrov v racionalizacijo in konsolidacijo industrijske baze Cimosa.
»Sedež nove poslovne skupine bo v Kopru. V Sloveniji bo ostal tudi razvoj poslovne skupine, kar bo v dolgoročni perspektivi ustvarjalo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo,« je dodal Berti.
»Prepričan sem, da sta Palladio Automotive in Cimos odlična strateška kombinacija,« pa je dejal Gerd Rosendahl, predsednik uprave Cimosa. »Naveza med Palladiem Automotivom in Cimosom je z izjemnim sinergijskim potencialom in z globalnim pokrivanjem trga nedvomno prava podlaga za uspešnost družbe v prihodnosti. Pogoj za krepitev Cimosovega položaja na avtomobilskem trgu pa je tudi nadaljnje izvajanje aktivnosti za optimizacijo poslovanja, ki so že doslej prispevale k ogromnemu napredku, zahvaljujoč zavzetosti in pripadnosti zaposlenih v vseh poslovnih procesih in v vseh regijah, v katerih deluje skupina.«
Honeywell vztraja pri Cimosu
Nakup velikega avtomobilskega proizvajalca je italijanski sklad, kot smo že poročali, izpeljal na zahtevo ameriške multinacionalke Honeywell Turbo Technologies, ki je daleč največji kupec Cimosove proizvodnje (predvsem turbopolnilnikov), saj zagotavlja polovico prihodkov koprske družbe.
Novi predsednik uprave Gino Berti je poudaril, da gre za strateški prevzem družbe, ki naj bi že v bližnji prihodnosti postala vodilna družba za proizvodnjo turbopolnilcev na svetu. »Delati bo treba trdo, če bomo hoteli doseči ta cilj. Vendar ne moremo delati revolucije, šli bomo korak za korakom. Za popolno okrevanje družbe bi potrebovali od dve do tri leta, če bi imeli srečo in dober tim, bi ta rok lahko nekoliko skrajšali.«
Gerd Rosendahl, ki je s položaja predsednika presedlal na mesto člana uprave za prodajo in trženje, je na tiskovni konferenci povedal, da je prodajni proces potekal skoraj dve leti. »Malo predolga prodaja. V tem času smo izgubili veliko poslov ali pa jih nismo dobili. Toda kljub temu smo bili uspešni. Zdaj predvsem iščemo nova naročila, ki jih bomo po vsem opravljenem delu in s strateškimi lastniki lažje pridobili.«
»DUTB ostaja zainteresirana za vzdržno poslovanje Cimosa v prihodnje in bo skrbno spremljala nadaljnji razvoj industrijskega velikana, ki je izjemno pomemben za Slovenijo,« je izjavil glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh.
Kako se bo izšla poravnava s Hrvati, Imre Balogh ni bil natančen. Dejal je, da bosta ministra Zdravko Počivalšek in Goran Marić podpisala sporazum v ponedeljek. Ni pa hotel povedati, ali bo DUTB morala nakazati hrvaškemu DAB sedem milijonov ali več denarja. Prav tako včeraj niso hoteli pojasnjevati, kako je s Cimosovimi terjatvami do francoske avtomobilske grupacije PSA. Po nekaterih informacijah naj bi Cimos od PSA terjal sedem milijonov evrov, ker je prekinil pogodbo. Toda tudi PSA se vrača v posel s Cimosom, zato bodo terjatve verjetno sestavni del novega poslovnega odnosa.
Kolektivna pogodba bo veljala
Predstavnik delavcev Trajko Isovski in predstavnik sindikata SKEI Sašo Ristič sta izrazila zadovoljstvo nad strateškim prevzemom družbe, saj se končuje obdobje dolgotrajne negotovosti. Po nekaterih črnih scenarijih obstaja možnost, da bi od sedanjih 4000 delavcev (1500 v Sloveniji) odpustili več kot 600 delavcev. A to je odvisno predvsem od razmer v avtomobilski industriji in od števila novih poslov, ki jih pričakuje novo vodstvo.
Med temi, ki bi morda morali iti iz Cimosa, je tudi 180 delavcev koprske programske enote Kinematika, ki za zdaj ostaja v Cimosu. Novi lastnik pa bo proučil možnost, ali jo bo ohranil in bo sam razvijal dele, ki jih TCH doslej ni (pedalni sklop, zavore, tečaji, aktivna varnost), ali pa bo ta program prepustil drugemu tujemu podjetju, ki je že pokazalo zanimanje. Sicer pa imajo delavci obljubo, da bo še naprej veljala sedanja kolektivna pogodba, da plač ne bodo zniževali (1. maja so jih zvišali za dva odstotka), da ostaja blagovna znamka, da ostajata slovenščina in hrvaščina poslovna jezika v družbi, da bi morali v primeru večjega odpuščanja pripraviti program odpuščanj, pri katerem bi bili delavci deležni 15-odstotkov višjih odpravnin, kot jih predvideva kolektivna pogodba.
Poslovnih rezultatov včeraj niso objavili, ker še niso revidirani. Toda v javnosti se je že pojavil podatek z Ajpesa, po katerem je lani Cimos d. d. ustvaril 13 milijonov evrov izgube, celotna skupina pa je bo še več. In to ne iz poslovanja, temveč predvsem zaradi slabitev kapitala, saj želi novi lastnik začeti na povsem zdravih podlagah. Sicer pa so banke po prisilni poravnavi slabile svoje terjatve do Cimosa za približno 120 do 130 milijonov evrov, zdaj podjetju ostaja 110 milijonov evrov dolgov, ki naj bi jih bilo sposobno poravnavati iz tekočega poslovanja.
V Cimosu za zdaj ostajajo tudi trije izvršni direktorji: Janez Gradišek, Andraž Brodnjak in Reinhold Vial.
Dolgotrajna agonija
Prodaja Cimosa je bila dolgo trajajoča agonija, ki se je končala z najnižjo možno kupnino, je dejal Matej Lahovnik z ljubljanske ekonomske fakultete: »Nekoč enega največjih podjetij v avtomobilski industriji v Sloveniji smo tako rekoč podarili.«
Celotna zadeva je bila narobe zastavljena že pred leti, ko je Cimos stopil v prisilno poravnavo. Ta odločitev je bila napačna. Kadar v avtomobilski industriji dobavitelj napove prisilno poravnavo, je to signal naročnikom, da morajo iskati nove kupce. Od takrat je bilo prestrukturiranje Cimosa precej težje. Po eni strani se je res znebil dela obveznosti, po drugi pa od takrat prihodki in EBITDA upadajo, tudi zaradi izgube naročil, je rekel Lahovnik. »Vse, kar je sledilo, je tudi posledica nerešenih poslovnih odnosov na Hrvaškem. Zadnjo napako pa je naredil SDH, ki se je osredotočil samo na enega kupca. Ta je položaj, v katerem je ostal edina izbira, zelo dobro izkoristil,« je še dodal.
»Upamo, da bo Cimos pod novim lastništvom uspešno deloval in se razvijal tako, da bomo s Cimosom lahko tudi v prihodnje sodelovali,« je rekel predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Predsednika uprave Uniorja Darka Hrastnika pa veseli, da se zgodba pozitivno končuje in da bo Unior lahko še naprej posloval s Cimosom: »Menimo, da je poslovanje Cimosa pomembno za celotno kovinskopredelovalno industrijo.«
Za nekatere je bila prodaja Cimosa prepozna, saj nekateri poslovni partnerji, ki so v preteklosti delali s Cimosom, danes z njim več ne sodelujejo. Eno takšnih podjetij je TBP iz Lenarta. Zakaj? Ker se je končni kupec, to je General Motors, umaknil, je pojasnil direktor TBP Stanislav Loncer: »V avtomobilski industriji vsi iščejo rešitve že prej, in ko jo najdejo, se umaknejo. Ostanejo le tisti, ki je ne najdejo.«
