Tiskane izdaje
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na okrogli mizi Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva zavrnil Miklavčičeve ocene glede gradnje velikih infrastrukturnih projektov: »Z nekaterimi deli tretje razvojne poti smo dovolj daleč, da bi z gradnjo lahko začeli.« Na ministrstvu za infrastrukturo imajo v načrtu tudi projekte na področju energetske sanacije stavb.
Minister je gradbincem obljubil tudi sistemske spremembe, ki bi jim omogočile konkurenčno tekmovanje na domačem trgu: »Zakonodajo je treba nadgraditi v smeri, da ne bo mogel vsak, ki ima pet minut časa, konkurirati velikemu podjetju. Zadnji čas je, da to naredimo.« Po ministrovih besedah bo gospodarsko ministrstvo spodbudilo postopek za spremembe zakona o gradnji objektov. Počivalšek je gradbince še opozoril, da nova evropska perspektiva ne daje toliko poudarka infrastrukturnim investicijam kot zadnja, zato bodo morali biti bolj usmerjeni na področja, kot so raziskave, razvoj ter povezovanje med resorji in regijami: »Naša naloga je, da se nova evropska perspektiva začne čim prej realizirati in del denarja bo končal tudi v gradbeništvu. A takšnih razpisov kot doslej ne bo.«
Miklavčič je opozoril, da bo Slovenija v prvih letih nove finančne perspektive počrpala manj denarja, kot bi ga lahko: »Objavljeni razpisi in napovedi do konca leta pomenijo, da bomo od paketa evropskega sofinanciranja v prvem letu porabili 1,8 odstotka denarja, lahko pa bi ga 20, 30 ali 40 odstotkov.« Tudi predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič je bil kritičen, da bo Slovenija novo perspektivo verjetno začela izvajati šele čez leta. Država bi morala po njegovem mnenju imeti strateški idejni načrt na področju infrastrukture. Podjetja bi za prodor na tuje trge potrebovala podporo bank, država pa bi tu lahko pomagala vsaj prek SID banke. »Pogrešam konkreten in konstruktiven dialog med deležniki v gradbeništvu in vlado,« je še dejal.
Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je opozoril, da Slovenija nima investicijskih načrtov, ni projektov za visokogradnje, tuji izvajalci v Sloveniji dobivajo posle, gradbeništvo pa rušijo dampinške cene. »Pomgradu, ki ima sto milijonov evrov prihodkov, na deset milijonov evrov težkem projektu konkurira podjetje z dvema zaposlenima. Posel pa dobi najcenejši.« Tudi ostali sogovorniki so se strinjali, da bi bili nujni kriteriji, da ne bi moglo vsako špekulantsko podjetje dobiti velikih poslov – zgolj z nizko ceno.
Nov zakon o javnem naročanju, ki je v parlamentarni proceduri, »absolutno omogoča«, da javni naročniki ne izbirajo zgolj po ceni, je poudaril Počivalšek. A je pristavil, da le zakon ni dovolj. Javni naročniki morajo biti namreč odgovorni ljudje, ki bodo znali napisati razpis in na koncu tudi sprejeti odgovornost za izbor določenega ponudnika, čeprav ta ne bi bil najcenejši: »Težava je na birokratski strani, saj bi se vsi radi skrili za nekoga.«
