Tiskane izdaje
Ljubljana - Ob nekaj manj kot 212 milijonov evrov prihodkih, ki so bili za 23 odstotkov višji kot lani, 136,1 milijona odhodkih, ki so bili za odstotek nižji kot lani, je državna avtocestna družba v prvem polletju ustvarila za 61,45 milijonov čistega dobička, kar je v primerjavi z lanskimi 29,59 milijoni evrov kar več kot še enkrat več: za 108 odstotkov več.
Večino denarja, 94 odstotkov oziroma 198,8 milijonov evrov, 21 odstotkov več kot lani med majem in junijem, je Dars zbral s cestninami. Z avtocestnimi nalepkami so pobrali 74,3 milijone evrov, 8 odstotkov več kot lani in s klasičnim cestninjenjem tovornega prometa 124,5 milijonov evrov, 31 odstotkov več kot lani. V polletno poročilo so, po sprejemu na seji nadzornega sveta, zapisali, da je za rast prihodkov od tovornega prometa »zaslužen« predvsem nov cenik, po katerem manj čista (bolj neekološka) vozila, v grozo prevoznikov, plačujejo opazno višje cestnine.
Novo razmerje med cestninami, zbranimi v vinjetnem sistemu in s klasičnim cestninjenjem, je tako 37 proti 63 - kar je dober argument za zagovornike podražitve v nepravičnem vinjetnem sistemu, kjer vsi plačujemo enako, ne glede na to, ali prevozimo letno sto ali pa štirideset tisoč kilometrov, saj je do »dovoljenega« razmerja 49 : 51 še veliko prostora.
No, če ne bo šlo nič narobe - kar pa ni izključeno, bi znali v tovornem prometu prihodnje leto zbrati še več. Na slovenskem avtocestnem omrežju so namreč že zrasli portali za kratkovalovno elektronsko cestninjenje težjega prometa v prostem prometnem toku, beri brez ustavljanja na cestninskih postajah. Ocene, koliko tovornjakov zaradi sedanjega odprto-zaprtega cestninjenja plačuje manj, kot bo v prihodnje, so sila različne. Kakorkoli. Sredi septembra bo potekel dvanajstmesečni rok, ki ga imata Telekom Slovenije in Q-Free, da sistem postavita. Začetek uporabe pa je slejkoprej predviden 1. januarja 2018. Če, kot rečeno, ne bo nič narobe. Kajti, enodnevni izpad sistema bi pomenil milijonsko škodo, za Dars, seveda.
V polletnem poročilu so v Darsu zapisali, da so imeli v polletju za 21,6 milijonov evrov finančnih odhodkov; pri tem so zapisali, da poskušajo v obdobju nizkih obrestnih mer, kjer je le možno, le-te fiksirati za čim daljše obdobje. 30. junija je imel tako Dars 60,93 odstotka dolga najetega po fiksni obrestni meri, skupaj z brezobrestnim dolgom pa je tako pred obrestnimi tveganji zaščitenega dobrih 62 odstotkov kreditnega portfelja. Dvig euriborja za eno odstotno točko pa bi Darsove odhodke povišal za 9,35 milijonov evrov.
Stroški dela (za 1.251 zaposlenih 30. junija, devet več kot lani) so bili v letošnjem prvem polletju z 18,45 milijoni evrov za šest odstotkov višji kot lani (17,37 milijonov evrov).
