Dars se je iz graditelja preobrazil v upravitelja in vzdrževalca

Ljubljana – Infrastrukture naj po koalicijski pogodbi ne bi prodajali. Predsednik uprave Darsa Matjaž Knez pravi, da bo za prodajo pravi trenutek takrat, ko bodo v Avstriji prodajali njihov Asfinag. Sicer pa priznava, da je prodaja stvar lastnika, poslovodstvo Darsa pa mora poskrbeti, da avtocestna družba deluje.

Najprej je treba sistem kar najbolj usposobiti, da bo postal tržno zanimiv, je prepričan Matjaž Knez. »Treba je povečati propustnost in zgraditi vse manjkajoče odseke, da bo sistem deloval kot celota. Po drugi strani pa je treba sistem stroškovno urediti: optimizirati stroške in povečati prihodke. Mi smo se tega lotili.«

V koalicijski pogodbi je zapisana ideja, da bi nekatere funkcije upravljanja prenesli na skupnega upravljavca avtocest in državnih cest ter morda še železnic.

Ne vem, ali gre za upravljavsko funkcijo kapitala ali vodenja prometa. Za zadnje imamo v Dragomlju usposobljen center za vodenje prometa. Če bi ga bolj uporabljali še za državne ceste, bi bilo v cestnem prometu manj težav.

Na Hrvaškem so spet živahne razprave o oddaji avtocest v koncesijo. Za istrski ipsilon pa zaradi premalo prometa država še vedno plačuje koncesionarju!

Državno doplačilo za istrski ipsilon je menda okoli 20 milijonov evrov, za preostale avtoceste pa približno polovico stroškov na letni ravni, in to iz »bencinske kune oziroma lipe«. Za nas je zanimivo, da so tam obresti na vložen kapital od osem do deset odstotkov, nam pa je uspelo z reprogrami ponderirano obrestno mero znižati na trenutnih 1,8 odstotka.

Tudi druge primerjalne številke stroškov na tekoči kilometer vzdrževanja, materiala, financiranja in dela so na Hrvaškem precej višje kot pri nas. Naše številke so primerljive z avstrijskimi – razen pri delu, kjer so bistveno nižje, vse pa so nižje kot pri Italijanih. Donos na kapital nam je v Sloveniji uspelo dvigniti na 1,9 odstotka, stroške pa znižujemo. Prihodki slovenskega upravljavca so bistveno višji kot prihodki hrvaškega, ker so prometni tokovi v Sloveniji povsem drugačni kot na Hrvaškem.

Kakšen je dolg, obveznosti, vračanje?

Ob koncu lanskega leta je glavnica brez obresti znašala 2.795.662.158 evrov, ob bistveno nespremenjenih posojilnih pogojih do leta 2037 to pomeni skupaj približno 3,4 milijarde evrov obveznosti. Posojila bankam redno vračamo, konec leta bo znesek vrnjenih posojil in plačanih obresti za tri leta od 2012 do 2014 kar 594 milijonov evrov, kar je izjemno veliko razdolževanje. Letošnje vračilo glavnice smo z reprogramiranjem v višini 202 milijonov evrov zmanjšali s prvotnih 364 milijonov evrov na 162, o reprogramu posojil pa se pogovarjamo še z zadnjimi tremi bankami, kjer imamo po zakonu o poroštvu to možnost. Letos bomo vrnili skoraj 162 milijonov glavnice in plačali 59,5 milijona obresti, skupaj 221,5 milijona evrov. Ob 208 milijonih prostega denarnega toka je vrzel 13,3-milijonska.

Kakšne so prihodnje obveznosti?

Za prihodnje leto pričakujemo sedemdesetmilijonski primanjkljaj prostih denarnih sredstev, zato jih že zdaj akumuliramo, da bomo obveznosti tekoče odplačevali. Zato je pomembno ustvarjanje dobička, saj je ta vir za odplačilo posojil pa tudi za dolgoročno zadolževanje za tekoče naložbe.

Državne ceste in denar zanje iz Darsa?

Mi skrbimo za Dars, mi moramo poravnavati svoje obveznosti. Dars je gospodarska družba, prerazporejanje njegovih sredstev pravzaprav ni mogoče. Stanje na državnih cestah ni v naših pristojnosti, smo pa dali nekaj predlogov za rešitev določenih težav.

Enotnega zakona o poroštvih si še niste izborili?

Ministrstvoma za finance in infrastrukturo smo že marca lani predlagali pretvorbo 24 poroštvenih zakonov v enega, saj bi se tako lažje pogajali z bankami. Naša težava je, da drugače ne moremo reprogramirati posojil na daljše obdobje. S krovnim zakonom bi lahko porezali vrhove, naše poslovanje pa bi bilo lažje.

Ali je bilo to tudi zato, ker ste se z odhajajočo vlado in ministrom Samom Omerzelom ves čas malo zbadali? Vendarle je vaše poslovodstvo edino v zadnjih letih, ki je »preživelo« vlado.

Mi spoštujemo vlado, ministrstva ter ministre in pričakujemo korekten odnos. Menimo, da moramo izpolnjevati poslovne cilje družbe, ki jo vodimo in kar najbolj odgovorno skrbeti za premoženje, ki nam je zaupana. Ne glede na to, ali posegamo na kakšna druga interesna področja. Naredili smo nekaj potez, ki so se nam obrestovale pri zniževanju stroškov.

Na primer?

Med seboj smo zamenjali skrbnike pogodb. Imamo veliko dobaviteljev, zato je zelo pomembno, kako skrbnik naroči delo. Pomembno je, ali se izrabljene kamere, na primer, res zamenjajo, in to hkrati, z enim potnim nalogom kamere na treh bližnjih lokacijah, ne pa vsak dan eno. Dars se je iz graditelja preobrazil v upravitelja in vzdrževalca. Postajamo normalno storitveno podjetje.

Kdaj boste objavili nov razpis za elektronsko cestninjenje težjih vozil?

Mi smo v skladu s usmeritvami državne revizijske komisije pripravili tehnološko nevtralen nov razpis. Zakon o cestninjenju je mogoče spremeniti tudi pozneje, vsekakor pa pred začetkom uporabe sistema. Veljavni sistem je na koncu življenjske dobe, novega pa potrebujemo tudi zato, ker hočemo povečati svoje prihodke in zmanjšati stroške.

Lanski razpis se je ustavil zaradi jamstev?

Zaradi zahtevanih zavarovalnih polic, češ da so te nesorazmerne s predmetom zavarovanja. Vendar pri cestninjenju ne gre za en most, ki ga lahko zapreš, temveč za sistem, ki mora stoodstotno delovati. Ustavitev za dan bi za Dars pomenila izpad prihodkov od pol do enega milijona evrov na dan. Izpad takega sistema za mesec pomeni bistveno večjo škodo, kot je garancija za dobro izvedbo del. Sama naložba je bila v tem paketu dvestotih milijonov ponudnika ocenjena na okoli 60 milijonov evrov.

Kaj je s poplačilom podizvajalcev?

Ob prihodu na Dars, leta 2012, smo se intenzivno ukvarjali s to zgodbo. Dars je v večini primerov te storitve poravnal glavnemu izvajalcu, ki svojih obveznosti do podizvajalcev ni izpolnil. Če bi želeli plačati, bi morala biti sprejeta avtentična razlaga zakona, vendar se zakonodajalec in vlada za to nista odločila. Dars mora skrbeti za svoj denar, ne more dvakrat plačati istega. Saj nas tožijo, ampak tudi sodne prakse ni.