Davčne oaze: za ustanovitev podjetja v Belizeju en teden, v Ameriki en dan

Ameriška novinarka najame litovsko firmo, da odpre podjetje v Belizeju in bančni račun v Švici. Kako je v Sloveniji?

Objavljeno
09. avgust 2012 13.41
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Na ameriškem radiu NPR so nedavno v prispevku pokazali, kako preprosto je registrirati podjetje v t. i. offshore področjih oz. davčnih oazah − državah, ki za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja nižja kot v drugih državah. Med te med drugim spadajo Sejšeli, Belize, Deviški otoki, Gibraltar, Malta, Ciper, nekatere ameriške zvezne države, britanska otoka Jersey in Guernsey itd.

Novinarka v prispevku med ponudniki, ki ponujajo registracijo podjetij v davčnih oazah, najde družbo, registrirano v Litvi, pri kateri ji povejo, da za legalno ustanovitev podjetja v Belizeju in odprtje bančnega računa v Švici zadošča nekaj dokumentov in približno tedni dni časa, vse to za 725 dolarjev.

Podjetje v davčni oazi je oproščeno davkov, poleg tega pa je zagotovljena popolna anonimnost. V litovski družbi za dodaten denar ponujajo še več anonimnost in nakup, tako rekoč, »celotne uprave oz. nadomestnega direktorja«, kar pomeni, da se namesto imena ustanovitelj pojavi neko drugo ime.

Na koncu novinarka po dobrem tednu dni zbiranja dokumentov (overjenega potnega lista, priporočila banke, računovodje in pravnika) ustanovi podjetje v Belizeju. Ugotovi pa tudi, da lahko v ameriški zvezni države Delawere za 519 dolarjev podjetje odpre v zgolj enem dnevu, brez skoraj nikakršnih dokumentov.

Lahko jih je ustanoviti, dražje voditi


O ustanavljanju podjetja v davčnih oazah je nedavno pisal tudi novinar New York Timesa Adam Davidson, ki opisuje, kako je za to najel enega od posrednikov, ki jih je našel na internetu − kanadski A&P Intertrust. Svoje podjetje je (seveda fiktivno) želel odpreti v Belizeju, ker bi bil tako oproščen davka, hkrati pa v tej državi podatki o lastnikih ali deležnikih podjetij niso dostopni javnosti. Posredniki bi mu za storitev zaračunali 900 dolarjev in še 85 za pridobitev legalnih dokumentov. Za dodatnih 650 dolarjev se je A&P ponudil, da mu odpre račun v Singapurju, v državi, ki ne zbira podatkov o lastnikih tujih bančnih računov, denar na le-teh pa je obdavčen po tamkašnjih stopnjah. Za še dodatnih 690 dolarjev bi mu priskrbeli »kandidata«, ki bi bil naveden kot lastnik njegovega podjetja, sam pa bi bil z njim povezan s pravno pogodbo in bi tako lahko ostal anonimen.

Posrednik je zahteval tudi overjeno kopijo njegovega potnega lista in nekaj drugih osebnih dokumentov, za katere pa so mu v A&P zagotovili, da ne bodo vidni nobeni davčni službi. Preden bi jim poslal papirje se je novinar razkril, povedal, da zbira informacije za članek ter prosil za komentar, a so ga v A&P zavrnili.

Novinar ugotavlja, da ob tem nihče ni kršil nobenega kanadskega, ameriškega, belizejskega ali singapurškega zakona. Poudarja, da je odpiranje računov v davčnih oazah sicer preprosto, veliko dražje pa je njihovo upravljanje. To načeloma zahteva tudi ekipo izkušenih računovodij in pravnikov, ki bedijo nad davčnimi zakoni in »vzdržujejo« račun na »varni strani kompleksnih pravil«, zapiše Davidson.

Novinar meni, da je pogosto spregledana lekcija krize, da se nepravilnosti ne dogajajo ob odsotnosti regulacije, ampak takrat, ko so pravila, zakoni in regulative zelo kompleksne, nejasne in se prekrivajo z regulatornimi organi.

Premoženje, ki ga bogataši po svetu pred dosegom dacarjev, skrivajo v davčnih oazah, je bilo konec leta 2010 vredno od okoli 17 tisoč milijard do dobrih 25 tisoč milijard evrov, razkrivajo rezultati študije, ki jo je izvedel ekonomist James Henry.

Poskusili smo tudi mi ...

Tudi sami smo naslovili nekaj vprašanj na eno od podjetij, ki so se pojavila med sponzoriranimi oglasi ob vnosu iskalnega gesla »off shore Slovenija« v Googlov iskalnik.

Poslali so nam brošure za ustanovitev podjetja v Dealwareju, Sejšelih, Cipru in Hong Kong, ter odgovorili, da ponujajo pomoč tudi pri registraciji podjetij v Belizeju, Sejšelih, Marshallovih otokih, Dubaju, Švici, Panami in Združenem kraljestvu ali odprtje bančnega računa na Cipru, Švici ter kraju registracije podjetja.

Za registracijo  je potrebnih od sedem do štirinajst dni, odvisno od dokumentov in kraja registracije, plačilo podjetju pa se opravi preko Paypala. Lastniki ostanejo anonimni in lahko podjetje upravljajo preko pooblastila.

Primer Delaware: za odpiranje podjetja v tej ameriški zvezni državi, s končnico LLC (gre za družbo z omejeno odgovornostjo, v Angliji Ltd. ali v Nemčiji GmbH) v Delawareju je potrebna kopija potnega lista, imena podjetja po lastni izbiri, naslov, teledonska številko in poštni naslov stranke ter predplačilo storitve omenjeni posredniški družbi.

Cena registracije podjetja s polnimi imenom stane 999 dolarjev, »anonimna« različica pa 1.749 dolarjev.

LLC podjetja v zvezni državi Delaware se pogosto uporablja za zaščito lastnine (registracijo čolnov, ladije ali letala, še piše v brošuri.

Podjetje je tuja pravna oseba in ni davčni zavezanec v Sloveniji, čeprav prihodki v Delawareju niso obdavčeni, pa mora podjetje zvezni državi letno plačevati okoli 550 dolarjev t. i. stroškov vzdrževanja. V podjetju, ki smo ga poiskali, sicer opozarjajo, da je vsak slovenski državljan dolžan davčni upravi prijaviti katerikoli dohodek in − če je rezident − prijaviti tudi račun, odprt v tujini. Podrobnosti so opisane na spletni strani davčne uprave.

Iz Slovenije v davčno ugodna področja leta 2010 nakazanih 21 milijonov evrov

Za leto 2010 je davčna uprava od slovenskih bank dobila obsežne podatke za vse slovenske rezidente fizične in pravne osebe, ki so v izbranem letu prek bank opravili transakcije v skupaj 42 državah oziroma območjih. Doslej je razkrila, da je na seznamu 9496 slovenskih rezidentov, med njimi 4492 fizičnih oseb in 5004 pravne oseb.

In za koliko denarja gre? 21 milijonov evrov so leta 2010 v davčno ugodne države in območja nakazale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in 14 milijonov nakazil posamezniki, ki nimajo dejavnosti.