Tiskane izdaje
Dejan Turk je že nekaj časa na čelu družbe, ki združuje slovenski Simobil in srbski Vip mobil. Pot bratstva in edinstva je prevozil neštetokrat. Čeprav bo zaradi Simobilove preobrazbe v blagovno znamko avstrijskega lastnika A1 več v Ljubljani, je njegov poslovni dom še vedno Beograd. »V Srbiji imamo vendarle 2,2 milijona uporabnikov,« pojasni.
Simobil ima v Sloveniji trenutno tretjino toliko uporabnikov, a smele načrte. Danes prehaja na novo blagovno znamko A1, eden od ciljev v prihodnosti pa je lastna infrastruktura, brez katere je tekma s Telekomom, čigar omrežje uporablja, obsojena na ohranjanje današnje pat pozicije na trgu.
Simobil je dobro poznana blagovna znamka podjetja, ki ustvarja dobre poslovne rezultate. V svetu ni ravno pogosta praksa, da se menja zmagovalnega konja – četudi je »zgolj« drugi na slovenskem trgu. Zakaj torej prehod na blagovno znamko A1?
Gre za kombinacijo več faktorjev. Dejstvo je, da smo z nakupom Amisa postali konvergenčni, v ponudbi imamo mobilno telefonijo, fiksno telefonijo, internet in digitalno televizijo. Ime Simobil nosi mobilnost v svojem DNK, vendar je naša ponudba danes širša. Drugi razlog je želja naših lastnikov, America Movil, po poenotenju blagovnih znamk, s ciljem doseganja rasti na evropskem trgu.
Danes imamo v sedmih državah več kot deset blagovnih znamk. Tretji razlog je položaj na slovenskem trgu, kjer je veliko konkurentov, je blagovna znamka faktor diferenciacije. A1 je blagovna znamka, ki je zelo digitalna, sodobna in dobro poznana.
Tudi v Sloveniji?
Vsaka blagovna znamka ima svoj začetek na trgu. Zavedamo se, da bomo s prehodom na A1 ure previli na začetek in da se je končalo 18 let gradnje blagovne znamke Simobil. Ta se poslavlja, toda ljudje in korporativna kultura ostajajo.
Bi lahko rekli, da bosta s slovesom Simobila naredili korak nazaj v poslovnem smislu, da bi lahko pod novo blagovno znamko storili dva koraka naprej?
Določene koristi znamke A1 bomo lahko videli že zelo kmalu. Denimo prepoznavnost zaradi sponzorstva formule 1 ali pa svetovnega pokala v smučanju. Vendar imate prav, menjava blagovne znamke je sila zapleten proces, ki v takšni meri in obsegu v Sloveniji še ni bil viden. Na misel mi pride nekaj rebrandingov bank, zavarovalnic, tudi Mobitela. Ampak pri slednjem je šlo za dve blagovni znamki, od katerih je ena obstala, mi pa na slovenski trg uvajamo povsem novo blagovno znamko, ki bo prinesla tudi močno prenovljeno ponudbo.
Kmalu boste sneli napise Simobil in Amis ter jih nadomestili z A1. Kaj bo to prineslo uporabnikom?
Prva faza menjave se začenja danes, s predstavitvijo nove blagovne znamke. Zelo kmalu pa bomo predstavili novo ponudbo, ki bo po naše revolucionarna. Na preprost način bo povezovala internet, televizijo ter fiksno in mobilno telefonijo.
Koliko pravzaprav stane takšen projekt menjave blagovne znamke?
Končne številke ne morem povedati, lahko pa povem, da smo za petino povečali naš proračun za oglaševanje. Treba je bilo tudi zamenjati napise, sim kartice, poslovna darila, kar vse stane. Celotnih stroškov se niti ne da izraziti v številkah, saj so priprave terjale tudi večjo obremenjenost zaposlenih in podobno.
Vas je v povezavi z visokimi stroški strah, da menjava blagovne znamke na koncu ne bo ekonomsko upravičena?
Ne, sem optimist in ne dvomim v pravilnost te odločitve. Še posebno po zadnjih treh letih, v katerih je Simobil s težavo ohranjal položaj na trgu.
Pred časom ste govorili o regijskem omrežju, je sprememba blagovne znamke prvi korak na tem področju?
Stvar, ki jo bo uporabnik takoj videl, je sprememba v zgornjem kotu zaslona, kjer bo namesto Simobil napis A1 SI. Znotraj skupine se sicer povezujemo že sedaj, naši uporabniki imajo tako določene ugodnosti med gostovanjem v Srbiji. Želimo, da uporabnik ve, da kjerkoli se prijavi na omrežje A1, da je to omrežje najboljše kvalitete in najboljših cen.
Omenili ste Srbijo in Vip mobil, ki je že nekaj let povezan s Simobilom. Je lahko poenotenje blagovnih znamk napoved centralizacije vodstva v Avstriji?
Tega ne vidim, Avstrija zaenkrat ostaja samostojna enota. Tu namreč ne gre za iskanje sinergij med znamkami, ampak predvsem med trgi. In na trgu Balkana smo bili Slovenci tradicionalno uspešni.
Balkan je bil dolgo časa molzna krava za slovenske mobilne operaterje, ki so se zanašali na prihodke od višjih cen gostovanj. Hrvaška je medtem prišla v EU, cene gostovanj padajo tudi drugod… Kje vidite prihodnost zaslužka na tem trgu?
Prihodki od gostovanj so stvar preteklosti, saj jih danes praktično ne realiziramo več. Tudi prihodki od kratkih sporočil upadajo, saj uporabniki množično komunicirajo preko aplikacij, kot so Whatsapp, Facebook Messenger ali Viber.
Dejan Turk Foto: Jure Eržen/Delo
Ponudniki mobilnih in fiksnih storitev ste na nek način pred podobnimi dilemami kot banke.
Cene in s tem prihodki v osnovni dejavnosti padajo, medtem ko s tehnološkim napredkom dobivate nove konkurente na trgu, ki so bolj prožni in v določenih segmentih lažje uresničujejo želje uporabnikov.
Navedli sta aplikacije za pošiljanje sporočil, na področju televizije prinašajo nove modele Netflix, HBO in ostali, prebuja se industrija interneta stvari. Kako se boste prilagodili?
Res je, telekomi moramo najti novo pot, zlasti pri storitvah, kjer imamo nekaj novih idej tudi v okviru A1. Skušali bomo ponuditi svoje vsebine, tudi na mobilnih napravah in na njihovem povezovanju. Iščemo finančne rešitve na področju spletnih denarnic, rešitve v oblaku in varnostne rešitve, tudi na področju doma.
Nedavno smo v Srbiji predstavili rešitev hišni čuvaj, ki na zelo enostaven način povezuje vse od varnostnih kamer, senzorjev za vrata, gibanje in dim. Na rezidenčnem trgu imamo velika prodajna pričakovanja. Odpirajo pa se seveda tudi nove dimenzije: povezljivi avtomobili, povezljive hiše, povezljivo vse… Upam, da bomo tudi na tem trgu postali pomemben igralec.
Našteli ste veliko stvari, kdo bo peljal razvoj vseh teh storitev?
Smo del skupine Telekom Austria. Letos je ustanovila na primer podjetje A1 digital, ki se bo ukvarjalo predvsem z digitalnimi rešitvami. Sicer pa vsaka hčerinska družba razvija svoje storitve. Tiste, ki so dobre, skušamo razviti samo enkrat in za več trgov hkrati. Dober primer tega je tudi storitev mobilne televizije Simobil NOW, ki je po novem seveda A1 NOW.
Ostaniva pri televiziji. Z Amisovo flex ponudbo ste agresivno naskočili trg. Naravna pot razvoja dogodkov je tedaj kazala v smeri večje individualizacije ponudbe. A nato se je zgodil Proplus, ki se je nekako vsilil na račune vseh slovenskih uporabnikov. Zakaj si v današnjem svetu uporabnik ne more zbrati, kaj bo gledal in kaj plačal?
Prav v to smer želimo zastaviti ponudbo. Cilj je, da bo lahko uporabnik po želji dodajal in odvzemal storitve ali pa televizijske programe. V Sloveniji je zaradi pogodbenih obveznosti to izredno težko, saj smo ponudniki digitalne televizije pristali na zahteve ProPlusa, podobne ambicije pa ima sedaj še Planet. Zavzemamo se za to, da bi imela stranka možnost izbire, kaj želi gledati, mi pa možnost, da ji to zaračunamo. V tem duhu nadaljujemo pogajanja s ponudniki televizijskih vsebin.
Se lahko to cenovno izide? Po pogodbah morate verjetno v pakete vključevati celo serijo vnaprej dogovorjenih in tudi z vaše strani plačanih programov.
Ponudniki programov so se očitno naučili zamenjati poslovne modele, sam si želim, da bi to znali storiti tudi mi. Proplus je nekoč plačeval, da je lahko oddajal programe preko infrastrukture RTV, danes zaračunava nam, da oddaja preko naše infrastrukture.
Jaz bi si želel, da bi poslovne modele spremenili tako, da bi ponudniki programov plačevali nam za uvrstitev njihovih programov v naše sheme. To bi bilo edino pravilno in menim, da bo razvoj šel v to smer, kajti naša infrastruktura v končni fazi ostala in preko te bodo lahko ponudniki vsebin dostopali do svojih strank in jim prodajali oglase, kar je njihov posel. Tudi z netflixom že obstajajo dogovori o delitvi prihodkov v primeru, ko jih operater vključi v programsko shemo.
Trg bo slej ko prej odrastel na tem področju. Številni danes povsem drugače dojemajo televizijo kot nekoč.
Ponudbo skušamo prilagajat različnim generacijam. Starejše svojih navad ne bodo spremenile, mlajši pa že danes ne poznajo linearnega gledanja televizije, saj do vsebin dostopajo povsod, pogosto tudi preko brezplačnih kanalov.
Televizija se transformira pred našimi očmi, kaj prinaša prihodnost na trg mobilne telefonije?
Osebno bi si zelo želel, da bi se končala praksa vezav. Vzrok vezave ne bi smel biti kredit za telefon, kar 12- in 24-mesečna vezava v bistvu je, temveč bi morala izvirati iz lojalnosti in zaupanju znamki.
Slovenci smo še naprej občutljivi na cene, boste uporabnike snubili s cenami ali ponudbo? Kako močna je lojalnost blagovni znamki na vašem trgu?
Moramo biti hitrejši in bolj agilni pri prilagajanju ponudbe, kar bo zaradi združitve informacijskih sistemov Amisa in Simobila vsekakor možno. Vse bolj pomembno pa je zaupanje. Telekomi imamo precej podatkov o uporabnikih, ki morajo vedeti, da so ti podatki varni in da se jih ne zlorablja.
Google, Facebook, Apple in Microsoft nimajo zadržkov pri prodaji osebnih podatkov oglaševalcem. Kako je z varnostjo podatkov pri nas?
Varnost uporabniških podatkov je na najvišjem nivoju, to je bila v preteklosti tudi naša konkurenčna prednost. Imamo zelo jasne procedure dostopanja do naših sistemov, beležimo kdo dostopa, kdaj in zakaj, pri čemer je krog ljudi, ki ima dostop, zelo omejen.
Ste že bili žrtev kakšnega hekerskega napada?
Tako pri nas kot tudi v Srbiji je bilo nekaj poskusov napada, a so bili vsi neuspešni.
Podobno kot ste bili vi doslej neuspešni pri pohodu na prvo mesto med slovenskimi telekomi? Kakšne imate dolgoročne ambicije na slovenskem trgu, ste zadovoljni na drugem mestu ali želite postati prvi?
Ne želimo biti prvi, želimo pa biti najboljši. Res je, da se nam zadnja leta se nam prihodki gibljejo okoli 200 milijonov evrov, dobičkonosnost počasi raste, prav tako pa tudi baza uporabnikov. Naši lastniki, America Movil, so izredno ambiciozni, vlagajo v fiksno in mobilno mrežo, v novo znamko… Vse je uperjeno v rast, tako prihodkov kot tudi števila strank. Začetek bo morda počasen, že naslednje leto pa pričakujem višjo rast.
