Tiskane izdaje
Ljubljana - Prodaja Mercatorja je končana. Agrokor Ivice Todorića je malo pred poldnevom konzorciju prodajalcev nakazal kupnino za 53-odstotni delež Mercatorja in popoldne tudi uradno postal lastnik delnic najboljšega soseda. Agrokor je kupcem nakazal 172 milijonov evrov, še 220 milijonov pa namenil za finančno stabilnost in tekoče poslovanje Mercatorja.
Skupna vrednost transakcije je ocenjena na 544 milijonov evrov. Agrokor bo namreč moral v treh delovnih dneh - torej do srede - objaviti prevzemno namero, deset do 30 dni po tem pa še prevzemno ponudbo. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so pojasnili, da bo moral prevzemnik pred tem pridobiti dovoljenje agencije, ki bo preverjala skladnost s prevzemno zakonodajo. Med drugim tudi to, ali je prevzemnik za plačilo vrednostnih papirjev zastavil premoženje, ki ni njegovo.
Če bi vsi delničarji sprejeli prevzemno ponudbo, bi jim moral Agkrokor odšteti še dobrih 150 milijonov evrov, a verjetno se to ne bo zgodilo. Med lastniki Mercatorja so namreč tudi nekateri hrvaški skladi in UniCredit Banka, ki po neuradnih informacijah ponudbe ne nameravajo sprejeti. Po predvidevanjih naj bi bil celoten proces končan septembra.
Mercator in Agrokor bosta skupaj ustvarila skoraj sedem milijard evrov skupnih letnih prihodkov in zaposlovala 64.000 ljudi, napoveduje novi hrvaški lastnik. »Z Agrokorjevim nakupom večinskega deleža Poslovnega sistema Mercator je ustvarjen največji poslovni sistem v tranzicijskih državah,« je dejal predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić, ki je sinoči ob »poslu desetletja« pripravil celo zabavo.
Med prodajalci so največ kupnine, 75,5 milijona evrov dobile družbe (Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska) iz skupine Pivovarne Laško. Ta je sporočila, da bo kupnina pomembno pripomogla k razdolževanju skupine in pomeni uresničitev prvega pomembnega mejnika sporazuma o restrukturiranju in mirovanju, ki so ga konec aprila 2014 omenjene tri družbe podpisale z bankami upnicami.
In kaj z nakupom Mercatorja dobi Agrokor, ki ima na leto približno štiri milijarde evrov prihodkov in v lasti več kot 50 podjetij, med njimi Konzum, Pik, Ledo, Zvijezdo, Jamnico in druge? Skupina Mercator je lani imela 2,8 milijarde evrov prihodkov, 22.922 zaposlenih, od tega 11.521 v Sloveniji in 1,19 milijona kvadratnih metrov prodajnih enot. Mercator ima tudi za slabo milijardo dolga, ki pa se bo z omenjeno finančno injekcijo zmanjšal. Mercator je poleg Slovenije prisoten še na hrvaškem, bosanskem, srbskem, črnogorskem, albanskem in bolgarskem trgu, a več kot polovico prihodkov ustvari doma.
Kaj bo s slovenskimi dobavitelji?
Znano je, da je bilo v zadnjih dneh največ nasprotovanja temu poslu zaradi strahu pred odpuščanji in negativnim vplivom na slovenske dobavitelje, saj ima Agrokor tudi lastno proizvodnjo. A Todorić miri: »S povezovanjem Agrokorja in Mercatorja bomo dosegli višjo stopnjo zaposlenosti, odprle pa se bodo tudi velike priložnosti za še bolj kakovostno dobaviteljsko strukturo v regiji in številne priložnosti za rast živilske ter drugih industrij. Poleg tega bo združitev slovenskim dobaviteljem omogočila povečanje prodaje in odpiranje novih trgov.«
Agrokor se je v pogodbi zavezal, da bodo Mercatorjevi dobavitelji še tri leta ohranili nespremenjen prostor na prodajnih policah. To pomeni, da imajo slovenski dobavitelji tri leta časa za prilagoditev na nove razmere ter se v skladu s tem v boj za prostor na policah novega lastnika podati tudi s povezovanjem in konkurenčnejšimi cenami, saj si potrošniki želijo stabilnih cen in kakovostno ponudbo.
Konzum ni privrženec artiklov tako imenovane lastne trgovske znamke - ima jih zelo malo -, saj naj bi s tem »ubijali« lokalno okolje. Agrokor, ki se sicer hvali z vlaganjem v razvoj in izobraževanje zaposlenih, šolanje oziroma svetovanje pripravlja tudi za proizvajalce. Po naših informacijah se Agrokor menda spogleduje tudi z idejo o nakupu mesnopredelovalnih obratov v Sloveniji.
Septembra končan celoten proces
Tudi po prevzemu bi v Mercatorju po naših informacijah ostala slovenska uprava pod predsedovanjem Tonija Balažiča, s tem pa tudi njegov program racionalizacije. Celoten proces bi bil predvidoma končan sredi oziroma konec septembra. Takrat bi začeli tudi postopek ločitve »retaila« (trgovin) od preostalega. Tako bi Konzumu ostalo območje Hrvaške in Bosne, Mercatorju pa Slovenija, Srbija in drugi trgi.
Zaradi sinergij se pri tem pričakujejo spremembe pri dobavi, in sicer od 100 do 150 milijonov evrov prihrankov samo zaradi količinskih popustov pri dobavi artiklov. Prihranki se pričakujejo tudi v logistiki, saj je bila do zdaj na vseh trgih dvojna logistika (dvojna skladišča, vozni parki ipd.), Mercator pa je na tem segmentu pridelal večmilijonski minus. Odpuščanja je mogoče pričakovati na Hrvaškem, kjer bo Konzum moral prodati 96 trgovin.
