Denarja za investicije ni, podpisane pogodbe ne veljajo

Ljubljana – Uradni obisk v Sloveniji je končal predsednik ruske vlade Dimitrij Medvedjev. Srečanje je tudi priložnost za poglobitev gospodarskih odnosov med državama. Po uvedbi omejevalnih ukrepov so naša podjetja v Rusijo v prvih štirih mesecih letos izvozila za skoraj 30 odstotkov manj blaga kot v istem obdob­ju lani.

Vrednost izvoza je tako po zadnjih dostopnih podatkih znašala dobrih 230,5 milijona evrov, v istem obdobju lani 323,6 milijona evrov, medtem ko je leta 2013 že presegla 370 milijonov. Rusija je bila lani naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica glede na izvoz v to državo. V bazi Sloexport je 522 podjetij, ki prodajajo na ta trg, največ prihodkov tam ustvarijo Krka, Lek, Gorenje, Iskratel, Helios ter Petrol, največja uvoznika iz Ruske federacije pa sta Impol in Sij.

Na gospodarski zbornici (GZS) ocenjujejo, da so kljub sankcijam odnosi med Slovenijo in Rusijo dobri. »Ne glede na sankcije, ki sta jih uvedli EU in ZDA, je Rusija še vedno strateški partner ne le za Slovenijo, ampak tudi za EU,« ugotavlja Ante Milevoj, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS. Poleg gospodarskih sankcij so na vrednost blagovne menjave vplivale tudi nizke cene nafte, ki so v drugi polovici lanskega leta in letos spodbudile, da so se trendi gospodarskih kazalnikov v Rusiji obrnili strmo navzdol. To močno občutijo tudi slovenska podjetja, »ne glede na to pa je Rusija še vedno ena pomembnejših slovenskih partneric, ki ji prodamo več, kot od nje kupimo,« poudarja Milevoj. Zaradi znižanja vrednosti rublja v primerjavi z evrom se je za ruska podjetja podražil uvoz, kupna moč Rusov pa se je zmanjšala.

Sankcije vključujejo tudi prepoved kreditiranja ruskih bank, posledica pa je »pomanjkanje denarja za investicije ter nakupe opreme in drugega blaga v tujini. To je neposredno prizadelo slovenska podjetja, ki takšno opremo ali blago izvažajo oziroma v Rusiji upravljajo. Kar nekaj načrtovanih projektov, za katera so slovenska podjetja podpisala pogodbe, ponekod celo naredila projekte, je do nadaljnjega zamrznjenih,« pojasnjuje Milevoj.

V ladah tudi slovensko znanje

Po njegovi oceni se slovenskim podjetjem vendarle ponujajo nekatere priložnosti. Kljub zmanjšanju porabe na vseh ravneh v Rusiji še vedno potrebujejo hrano in zdravila. »Tu ima nekaj slovenskih podjetij realne možnosti za uspeh, na primer proizvajalci kmetijske opreme,« ugotavlja sogovornik. Krizo so zelo dobro izkoristila tudi podjetja, ki izvažajo komponente, na primer člani avtomobilskega grozda. Tuji avtomobili so se namreč podražili za skoraj tretjino in tako se je povečala konkurenčnost domačih proizvajalcev. »Spet so postale zanimive lade, v katere je vgrajenih nekaj delov, izdelanih v Sloveniji. Vsak drugi ruski avtomobil je, na primer, prebarvan s slovenskimi barvami in laki,« izvemo od Milevoja, ki je še povedal, da ob tokratnem obisku ne bodo sklepali konkretnih poslov, bodo pa predvidoma na ravni države podpisali nekatere meddržavne sporazume.