Deregulacija trga naftnih derivatov? Polanec: »Dvig cen bi bil relativno majhen«

Ljubljana – Dvig cen goriv ob deregulaciji trga naftnih derivatov bi bil majhen, manj kot tri cente na liter, ocenjuje ekonomist Sašo Polanec. Liberalizaciji je »načeloma« naklonjeno gospodarsko ministrstvo, medtem ko finančni minister Dušan Mramor opozarja na prevladujoč položaj dveh trgovcev na trgu.

»Za odločitev smo si vzeli še nekaj časa, približno štiri mesece. Analize ugotavljajo veliko koncentracijo ponudnikov, imamo praktično oligopol,« na naše vprašanje o liberalizaciji trga naftnih derivatov odgovarja Dušan Mramor. Petrol in OMV imata namreč skupaj več kot 80-odstotni tržni delež. »Iz tega vidika moramo preučiti, kaj bi liberalizacija pomenila. Trenutne odločitve še ni,« dodaja Mramor. Na finančnem ministrstvu še pravijo, da bo končna odločitev glede regulacije cen naftnih derivatov sprejeta na ravni vlade na predlog ministrstva za gospodarstvo. Ministrstvo za finance bo svoje mnenje podalo v okviru medresorskih posvetovanj, pri čemer bo upoštevalo vidik javnofinančne in makroekonomske vzdržnosti rešitev.

Na predlog Trgovinske zbornice Slovenije, ki se kot zastopnica trgovcev z naftnimi derivati zavzema za liberalizacijo, so ekonomisti Sašo Polanec, Igor Masten in Aljoša Feldin napravili analizo vpliva deregulacije cen naftnih derivatov. »Premik cen navzgor ob deregulaciji trga bi bil v veliki meri posledica zatečenega stanja, in sicer relativno nizkih marž v primerjavi s tujino. Z novo uredbo se marže dvigajo, zato bi bila tudi potreba po dvigu marž ob liberalizaciji manjša,« pravi Polanec. Marže namreč določa vladna uredba. Gospodarsko ministrstvo v predlogu nove uredbe, ki bo začela veljati 9. oktobra, predlaga vladi povišanje marže distributerjem naftnih derivatov za dva odstotka. Predlog maržo za motorna bencina določa pri 0,08875 evra za liter, za liter dizelskega goriva pri 0,08321 evra in liter kurilnega olja 0,05477 evra. Marža bi se torej pri litru goriva pvoišala za dobro desetino centa.

V študiji so ugotovili, da je potencial dviga marže zelo omejen: »Bruto marže naših trgovcev so sicer najnižje, niso pa znatno nižje kot v Avstriji, sploh na področju bencina.« Zato bi prekomeren dvig marž odprl cenovno konkurenco med obstoječimi in potencialnimi novimi ponudniki. Približevanje višine marž k tujini bi po njihovem mnenju privabilo diskonterske ponudnike: »Na trgu sta sedaj dva tovrstna trgovca, vendar imata omejeno tržno moč. V primerjavi s tujino je ta segment ponudbe pri nas podrazvit.« Po mnenju Polanca tveganja, da zaradi prevladujočega položaja dveh ponudnikov ob liberalizaciji ne bi bilo konkurence, ni: »A pri tem je pomembno, da se lahko postavijo konkurenčni bencinski servisi. Če država teh ne bi dopustila, potem se lahko na določenih področjih pojavi ta težava. Že zdaj pa je kar nekaj manjših ponudnikov, ki prostorsko še niso optimalno razporejeni. To bi se ob dvigu marž popravilo.«

Polanec je ocenil, da bi bil dvig cen relativno majhen: »Kupci premikov ne bodo bistveno opazili, ne gre namreč za take rasti kot pri spremembah trošarin ali svetovnih cen nafte.« Na gospodarskem ministrstvu pa so poudarili, da lahko vlada in ministrstvo kadar koli ponovno vzpostavita reguliran sistem, če bi se cene nadproporcionalno dvignile: »Dodajamo še, da marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov (okoli 6 odstotkov), medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cen, zatorej morebitno povišanje marže ne bi imelo velikega vpliva na končno ceno naftnih derivatov.«

Finančno ministrstvo bo presojalo tudi vpliv morebitne liberalizacije na javne finance. Dajatve od prodaje naftnih derivatov, pri čemer največji delež država pobere od trošarin in davka na dodano vrednost, namreč predstavljalo pomemben in stabilen priliv v državni proračun. Lani je bilo zbranih dajatev za 1,4 milijarde evrov. »Finančno ministrstvo je imelo ocene, da bi se prilivi zaradi liberalizacije zmanjšali za 40 milijonov evrov. Po mojem mnenju je ta številka pretirana, izpadov priliva bi bilo po moji grobi oceni največ 20 milijonov evrov letno,« je ocenil Polanec.

Vlada bo predvidoma na jutrišnji seji obravnavala informacijo o stanju na trgu naftnih derivatov, v katerem ministrstvo za gospodarstvo vladi odraža načelno naklonjenost liberalizaciji, kot alternativo temu pa zagovarja zvišanje marž distributerjem. Ministrstvo je v informaciji zapisalo tudi ugotovitev, da je potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov omejen. »Zaključki so nastali tako na podlagi študije, ki jo je naročila Trgovinska zbornica Slovenije ter na podlagi lastnih predvidevanj o obnašanju gospodarskih subjektov na konkurenčnem trgu,« so na ministrstvu priznali, da so se pri pisanju informacije in predlogov za vlado opirali tudi na analizo, ki so jo naročili zagovorniki liberalizacije.