Tiskane izdaje
Ljubljana - Bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo imela pametna blokovska naselja? Ali samovozeče avtomobile? Pametne zdravstvene kartice? Sliši se zelo ambiciozno, toda digitalna transformacija je pred vrati oz. se že dogaja.
Idejo, da je tudi Slovenija lahko del te zgodbe prihodnosti, je med nedavnim obiskom v ZDA vlada Mira Cerarja sporočila odločevalcem v velikih tehnoloških velikanih na drugi strani Atlantika, kot so IBM, EMC, Oracle, Microsoft in drugi. Naša ideja je bila predstaviti Slovenijo kot državo, ki lahko v času digitalne revolucije postane prostor, kjer lahko največji tehnološki velikani preizkušajo nove informacijske tehnologije, je na dopoldanskem pogovoru z novinarji poudarila izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice Ajša Vodnik.
»Ideja je, da bi Slovenija postala referenčna država, kjer lahko ameriški tehnološki velikani vzpostavijo primere dobrih praks tehnološke transformacije. Če bi se rešitve digitalne transformacije pri nas dobro prijele, bi jih tehnološki velikani lahko kasneje prodali v tujini, saj je tam na voljo tudi velik trg,« pravi Vodnikova.
Naša država tehnoloških velikanov torej ne zanima pretirano kot potencialni trg, smo pa ravno dovolj veliki, da je tehnološke sisteme mogoče pri nas testirati, je dodal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Janko Burgar.
»Ameriškim tehnološkim velikanom ponujamo ravno pravo velikost države in tudi interes države, da je aktivni partner pri razvojnem sodelovanju in iskanju najboljših rešitev digitalne transformacije, in to na vseh področjih, kjer je država aktivna,« je poudaril.
Informacije so nova nafta
Ko je govora o tehnološki transformaciji, danes pravzaprav ni več industrije ali področja našega življenja, ki se je digitalna revolucija ne bi dotaknila, tako ali drugače. To velja za belo tehniko, za železarsko in avtomobilsko industrijo, banke, zavarovalnice, javno upravo, zdravstvo, mobilnost ... Verjetno bo e-svet »zadel« tudi kakšnega kovača, ki bo svoje izdelke tudi poslej izdeloval ročno, ne bo pa se mogel izogniti e-poslovanju.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo do leta 2020 med seboj povezanih več kot 22 milijard različnih naprav, zato trditev, da so podatki nova nafta, ni povsem iz trte zvita. Če podatkov ne moremo uporabljati, so mrtva stvar. Dogaja se revolucija, ključno pa je, kako bo Slovenija te trende, ki že postajajo realnost, sprejela.
Začeti že danes
Do digitalne transformacije seveda ne bo prišlo čez noč, pot do tja bo dolga, toda začeti je treba že danes, tudi pri gradnji večjega zaupanja državljanov v državo, ki je milo rečeno ena od šibkih točk Slovenije. Dober ali bolje rečeno slab primer so denimo e-volitve, ki se pri nas »ne primejo«, so pa se v Estoniji, ki tudi sicer velja za eno tehnološko bolj naprednih držav. A dejstvo je, da prihodnosti danes ni več mogoče zaustaviti, zato je treba v razvijanje e-zgodb prepričati tudi domačo industrijo.
»Treba je preprečiti, da bi danes še odlične industrije, kot so denimo avtomobilska in druge, zastale. Nasprotno: industrijo in gospodarstvo je treba spraviti v pogon in jima pravočasno pokazati, kako lahko sama naredita transformacijo v sodobno družbo, ki bo bazirala na podatkih,« pravi Burgar.
Nujno sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo
Slovenija seveda ne more postati razvojni laboratorij, če ne bo prišlo do sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo, ključnega pomena bo tudi sodelovanje z državo, ki je skozi javno naročanje velik naročnik. »To je glavni namen ideje o referenčnosti Slovenije, ki smo jo predstavili tudi ameriškim podjetjem,« pravi Burgar.
Z vlado je v ZDA odpotovala tudi močna gospodarska delegacija, poleg predstavnikov največjih domačih gospodarskih sistemov (Petrol, Gorenje, Zavarovalnica Triglav, Nove Ljubljanske banke ...) so bili v njej tudi predstavniki že zelo izdelanih start up podjetij, ki so nišni zmagovalci na svetu, kot denimo Cosylab in še nekatera druga.
