Digitalni nadzor nad škodljivci pospešuje ukrepanje

Kakšne so praktične izkušnje z uporabo elektronskih pripomočkov v kmetijski proizvodnji, je na primeru testiranja naprave za ugotavljanje škodljivcev v sadovnjaku (trapview) predstavil Peter Zadravec, direktor proizvodnje v Evrosadu.

»Lani, ko smo začeli preizkušati to napravo, je še niti nisem povezoval z Datalabom, ker sem vedel, da je njen izumitelj in avtor Matej Štefančič iz podjetja Efos. Kolega Štefančič je mlad računalnikar, poročen z agronomko, ki je pred časom doktorirala pri dr. Štamparju, strokovnjaku za sadjarstvo na biotehniški fakulteti, in morda je tudi to nekoliko vplivalo na razvoj te zanimive naprave, ki avtomatizirano zaznava in prešteva ulovljene metuljčke v ferotrat, kot imenujemo feromonsko past.

Metuljček, ki dela pomembno škodo v sadjarstvu, je jabolčni zavijač in tega že zelo dolgo spremljamo s feromonskimi vabami, ki privabijo samčke, da se prilepijo na lepljivo ploskev. To je že klasičen način nadzora nad pojavom tega metuljčka, on pa je k temu dodal še elektronski nadzor, ko je vabo opremil s šestimi malimi digitaliziranimi kamerami, ki posnamejo sliko ujetih nočnih metuljčkov, jo identificirajo – če se ujame kakšen drugačen metuljček, ga izloči in preskenira samo prave – in v danem trenutku je na voljo spletni podatek o tem, da je bilo v tej noči na tej vabi ujetih toliko in toliko metuljčkov.

To nam pove, da se kopičijo in da gre za napad škodljivca. Razlika od prejšnjega načina dela je samo to, da preprosto ni treba več iti do vabe in jih prekontrolirati z očmi in rokami,« je natančen Zadravec.

Prednost in koristnost tovrstnih naprav vidi v nadaljevanju za hitrejšo odzivnost javne prognostične (napovedovalne) službe – ta zdaj deluje predvsem v okviru KGZS in nekaterih drugih institucij –, ki ima, kot pravi, včasih kar težave pri zbiranju teh podatkov s terena. »Ker je treba običajno obiskati vse te ferotrate po terenu ali pa imeti neki zanesljiv način sledenja z ljudmi, ki to delajo in javljajo podatke na klasičen način po telefonu ali kakorkoli, je postopek dolg in včasih tudi malo nezanesljiv. Če pa gre to samodejno in zanesljivo, potem imajo oni lahko vsako jutro in za vso Slovenijo podatek o tem, kaj se dogaja na vsakem od teh ferotratov.«

Evrosad ima v uporabi štiri naprave za odkrivanje koncentracije škodljivcev, ki lahko ogrozijo pridelek v sadovnjakih, v nasadih v Krškem in Ormožu. »Vsak takšen podatek iz naprav se nanaša na konkreten sadovnjak, ampak bistveno je pri številnih škodljivcih to, da je zelo pomembna neka slika nad širšim pridelovanim območjem in kaj se tam dogaja. Pri jabolčnem zavijaču zdaj vemo, da je severovzhodna Slovenija zdaj pod večjim pritiskom tega škodljivca kot, recimo, osrednja ali pa vhodna in jugovzhodna Slovenija.«

Zadravec pravi, da je na ta način mogoče spremljati tudi druge vrste škodljivcev, tudi koruzno veščo, denimo. S hitrim prenosom podatkov se povečuje možnost širšega nadzora in s tem pravočasno ukrepanje na točno določenem območju, v nasadu, na njivi.

Uporabnost te naprave pa je po njegovem le delček zgodbe, ki se razvija tudi v povezavi z Datalabom. Ta je z nakupom večjega računalniškega orodja za večplastni nadzor dogajanja v sadovnjakih, ki ga je razvil žal že pokojni slovenski sadjar Franc Kotar in so ga poimenovali fruit discovery, dodelal svoj programski projekt Pantheon. Z njim bo, kot pravi Zadravec, v zelo kratkem času dana možnost kompleksnega nadzora nad pridelavo »in bo pomembno vplivalo tudi na bolj pametno rabo sredstev za varstvo rastlin«.