Diskontne trgovine v Sloveniji rastejo, tudi domače

Ne samo kriza, tudi vlada je s svojimi ukrepi udarila po potrošnji prebivalstva in s tem po prihodkih trgovcev.

Objavljeno
15. september 2014 22.40
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja
Ljubljana – Letna poročila trgovcev, pred dnevi je svoje objavil še Hofer, razkrivajo, da so se lani najbolj znižali prihodki Tuša in Mercatorja. Ta dva sta se ukvarjala z zmanjševanjem izgub, medtem ko so drugi poslovali z dobički.

Najvišjega so dosegli v Sparu, čeprav njegovi prihodki niso dosegli takšne rasti prihodkov kot diskontne trgovine. Več kot desetodstotno rast prihodkov so imeli tudi v Trgovinah Jager, ki prisegajo na »slovensko«.

»Diskonti so seveda upoštevanja vredna konkurenca, ne glede na to, da ponujajo ožji izbor artiklov in da je tudi trgovska storitev praviloma na nekaj nižji ravni,« odgovarja Matej Lahovnik, ekonomist in namestnik predsednika nadzornega sveta Mercatorja na vprašanje, ali so slovenski trgovini bolj nevarni kriza ali tuji diskontni trgovci, ki so v zadnjih letih močno povečali svoj tržni delež; po ocenah namreč dosega ta že od 15 do 20 odstotkov trga.

Po Lahovnikovih besedah je lani trgovina v Sloveniji doživela trojni udarec: dvig DDV, uvajanje dodatnih prispevkov na pogodbene oblike dela in še grožnjo z nepremičninskim davkom.

Gazela prisega na »slovensko«

Franc Jager
, direktor podjetja Jagros, v okviru katerega poslujejo Trgovine Jager in se že leta uvršča med hitro rastoča podjetja, sledi usmerjenosti v prodajo slovenskih izdelkov. »Slovenija le počasi sprejema dejstvo, da če uporabljamo slovenske izdelke, dajemo delo slovenskim zaposlenim in tako krepimo našo družbo. Za slovenske trgovce pa sta pomembni obe »nevarnosti«, padec potrošnje in diskontni trgovci, ker poslujejo z manjšim številom artiklov in jim potrošniki ne očitajo, če nimajo vedno na zalogi akcijskih artiklov,« ocenjuje Jager. Poudarja, da so bili kot slovensko podjetje vedno usmerjeni v prodajo slovenskih artiklov; če je seveda to mogoče zaradi nabavnih pogojev.

Slovenija je ena redkih držav EU, kjer je domača potrošnja padla, saj se je zaradi novih vladnih dajatev povprečni razpoložljivi dohodek slovenskih potrošnikov glede na leto 2012 znižal kar za 266 evrov. »Cenovna občutljivost potrošnikov se je temu primerno povečala,« opozarja Lahovnik. Letos junija smo v Sloveniji po podatkih Eurostata dosegli v trgovini na drobno tudi neslavni evropski rekord; trgovina na drobno v večini držav EU namreč raste, v Sloveniji pa je doživela največji upad, za kar 2,6 odstotka na letni ravni.

Kovali so dobičke

Medtem ko sta se lani Mercator in Tuš ukvarjala z zmanjševanjem izgube, v Tušu trdijo, da so jo prepolovili, so drugi trgovci poslovali z dobičkom. Najvišjega so imeli v Sparu (18,3 milijona evrov), Hoferju (16,5 milijona evrov), Trgovinah Jager (3,3 milijona evrov) in Eurospinu (1,2 milijona evrov), v Lidlu pa številk še niso objavili; to naj bi storili do konca oktobra. Za zdaj razkrivajo le, da podobno kot leta doslej nadaljujejo visoko rast prihodkov.

Slovenija po površini prodajaln na prebivalca spada v sam vrh EU, kar pomeni, da je konkurenca v trgovini zelo velika. »V trgovini velja načelo, da je edina dolgoročno možna strategija – rast. S kapitalsko povezavo z Agrokorjem je nastalo daleč največje trgovsko podjetje v regiji, s tem pa tudi priložnosti za sinergije tako na strani nabave, distribucije kot tudi trženja,« je optimističen predsednik nadzornega sveta Mercatorja.

Prav možnosti nabave velikih količin blaga, ki jo omenja Lahovnik po Agrokorjevem prevzemu najboljšega soseda, pa pripisujejo svojo cenovno konkurenčnost diskontni trgovci. Lidl, ki se s ponudbo usmerja predvsem v vsakdanje potrebe povprečne slovenske družine, pojasnjuje, da so cene pri njih nižje, ker se lahko zaradi velikih količin z dobavitelji dogovarjajo za ugodne pogoje poslovanja, te ugodnosti pa nato v celoti prenesejo na kupce. Podobno razlagajo tudi v Hoferju.

Zakaj sta padla Tuš in Mercator

Mercatorju je tržni delež od leta 2010, ko je dosegal 45 odstotkov, padel na 33-odstotnega. Njegov relativni tržni delež v trgovini z živili sicer ostaja stabilen, padec prihodkov pa gre po besedah prvega nadzornika pripisati novi strategiji, v kateri so se osredotočili na osrednjo dejavnost in zaprli nekatere nedonosne trgovine, predvsem na področju tekstila in tehnike. V Tušu pa padec prihodkov pripisujejo zahtevnim ekonomskim razmeram na trgu in dejstvu, da so dejavnosti kinematografov in restavracij predali v upravljanje strateškim partnerjem.