Do družin prijazna podjetja najprej pridobijo osnovni certifikat

Po treh letih lahko dobijo tudi »polnega«, ki pa ga je treba nenehno obnavljati.

Objavljeno
03. marec 2013 21.03
3.8.2012 Ljubljana ,Slovenija. Otroci in starsi na poti v solo.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih postaja vse pomembnejše tudi v slovenskih podjetjih, saj se jih je že več kot 140 odločilo za certifikat Družini prijazno podjetje, ki ga sofinancira EU. Razpisanih je 40 mest, ki pa se dober mesec po objavi poziva že polnijo.

Pridobitev certifikata je svetovalno-revizorski postopek, ki pomaga oceniti in svetovati delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje človeških virov v kontekstu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Skozi notranji postopek podjetje določi in uresniči izbrane cilje in ukrepe. Podjetje najprej pridobi osnovni certifikat, po treh letih pa lahko tudi »polni certifikat«.

Certifikat izhaja iz sistema »European work & family audit«, ki ga je razvila nemška organizacija Berufundfamile. V Sloveniji je od leta 2007 nosilec postopka Ekvilib Inšitut, ki ga izvaja v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter zainteresiranimi zunanjimi partnerji.

Polni certifikat pomeni, da je podjetje dejansko uvedlo izbrane ukrepe, torej uresničilo zavezo, ki jo je dalo s pridobitvijo osnovnega certifikata. »Ukrepi so morali biti uvedeni skladno z načrtom implementacije, poleg tega je moralo podjetje s pomočjo podporne dokumentacije dokazati dejansko uporabo ukrepov. Prav tako so morali biti vsi ukrepi tudi formalizirani, kar pomeni, da so postali del interne uradne dokumentacije podjetja. Prav tako je bil spremljan učinek ukrepov s pomočjo izbranega kazalnika za vsak ukrep. Ukrepi so s tem postali del organizacijskega okolja podjetja in del njegove organizacijske kulture,« razlaga Manca Šetinc Vernik, strokovna sodelavka pri Ekvilib Inštitutu.

Revizija vsaka tri leta

Glede na to, da celoten sistem sloni na konceptu certifikata, ga je treba, kot vsak certifikat, obnavljati. To podjetje stori tako, da mora pri prvem podaljšanju certifikata za tri leta izbrati in implementirali vsaj tri dodatne ukrepe, v naslednjih triletnih podaljšanjih pa mora slediti priporočilom revizije, ki se izvede vsaka tri leta. V vmesnem obdobju podjetje letno poroča o napredku in spremlja uporabo izbranih ukrepov. »S tem ko je certifikat tako dolgoročno naravnan, ima podjetje čas, da resnično izboljša svoje delovno okolje in organizacijsko kulturo, kar se tiče sodelovanja z zaposlenimi in posebno še usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih,« pravi Šetinc Vernikova.

Pri nas sta polne certifikate zaenkrat prejeli dve generaciji podjetij, in sicer tisti, ki sta se v postopek vključili leta 2007 oziroma 2008. Skupaj je to 32 podjetij (18 iz generacije 2007 ter 14 iz generacije 2008).

Ekonomske in organizacijske izboljšave

Že nekaj let je med obveznimi ukrepi izvedba mnenjske raziskave med zaposlenimi, v lanskem letu pa so raziskavo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja skupaj z raziskovalci na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za družbene vede standardizirali, tako da vsa podjetja sedaj izvajajo enako anketo. »To je pomembno predvsem s primerjalnega vidika, hkrati pa podjetjem omogoča, da od svojih zaposlenih prejmejo povratno informacijo o tem, kako so zadovoljni s podjetjem kot družini prijaznim delodajalcem, koliko zaposlenih dejansko uporabi posamezne ukrepe in ali imajo zaposleni občutek, da se je situacija pri njih po uvedbi certifikata izboljšala,« razlaga Šetinc Vernikova.

Uporabni izsledki teh anket bodo na voljo s tem letom, ko bo več raziskovalcev začelo podatke uporabljati pri svojih raziskovanjih. »Nekatere raziskave so bile narejene sicer že prej in so pokazale tako ekonomske izboljšave kot tudi organizacijske, vendar so bile podlage bolj subjektivne ocene samih predstavnikov podjetij, sedaj pa lahko pričakujemo bolj strukturirane izsledke, ki bodo temeljili tako na percepciji zaposlenih kot delodajalcev. Ko jih bomo povezali še z ekonomskimi kazalci, bomo dobili veliko bolj jasno in oprijemljivo sliko o tem, kaj lahko uvajanje takšne organizacijske politike prinese podjetju na daljši rok,« še dodaja Šetinc Vernikova.

Tudi letos bo pridobitev certifikata sofinancirana, in sicer višina sofinanciranja stroška pridobitve osnovnega certifikata znaša 80 odstotkov celotnega stroška. Javni poziv je odprt dober mesec, za 40 razpisnih mest pa je že prispelo več kot deset prijav. »Podjetjem, ki razmišljajo o prijavi, tako svetujemo, da pohitijo s prijavo, preden bo kvota zasedena. Tistim, ki jim letos ne bo uspelo pridobiti sofinanciranja, pa bomo to omogočili tudi v prihodnjem letu,« pravi svetovalka.