Do papirjev za delo v tujini najkasneje v petih dneh

Ljubljana – Sredi letošnjega februarja sprejeti in objavljeni zakon o čezmejnem opravljanju storitev bo začel veljati v začetku prihodnjega leta, v obrtno-podjetniški zbornici pa že vse od njegovega sprejetja opozarjajo, da prinaša ob prenašanju evropske direktive tudi nove omejitve.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) tako navajajo, da so v zakonskem besedilu zelo pomembne podrobnosti, ki bodo močno in po nepotrebnem obremenile gospodarstvo, predvsem pa malo gospodarstvo. Pripravljavcem zakona na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti ter zakonodajalcem očitajo, da niso prisluhnili stroki.

Na ministrstvu oziroma pristojnem direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela pojasnjujejo, da je ministrstvo v okviru večmesečnega socialnega dialoga zavrnilo različne predloge, ne le OZS, pač pa tudi drugih socialnih partnerjev, saj so bili nekateri predlogi v nasprotju z evropskimi predpisi, drugi so bili v nasprotju s cilji in nameni zakona, spet tretji pa so bili kompromisno preoblikovani. Vse druge predloge pa je ministrstvo smiselno upoštevalo; razen OZS pa druge delodajalske organizacije in predstavniki sindikalne strani zakonu po navedbah direktorata ne nasprotujejo.

Predolgo čakanje na potrdila

Razlog za nezadovoljstvo v OZS je rešitev, da se za napotitev delavca – in ne kot službena pot – šteje tudi montaža in/ali prva vgradnja, ki jo montažer opravi prej kot v osmih dneh. Ter dejstvo, da bo potrdila A1, s katerimi bodo delodajalci dokazovali, da redno plačujejo svoje zaposlene, davke in prispevke za socialna zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izdajal v roku petih dni. V OZS namreč opozarjajo, da se morajo servisna podjetja na klic stranke odzvati takoj.

Na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela odgovarjajo, da je po njihovem vedenju čas izdaje potrdil A1 v drugih državah članicah EU bistveno daljši od roka, ki ga predpisuje slovenski zakon. In dodajajo, da gre za skrajni rok, kar pomeni, da se bodo lahko potrdila A1 izdajala tudi v krajšem času. Petdnevni rok pa je zapisan na podlagi ocene ZZZS, koliko časa bodo potrebovali za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in upoštevajoč številčnost vlog za izdajo potrdil A1.

Spletni servisi za povezavo baz podatkov

Na direktoratu še pojasnjujejo, da bodo do konca letošnjega leta sicer vzpostavljeni spletni servisi za povezavo baz podatkov, vendar pa je preverjanje nekaterih pogojev mogoče le na podlagi vsakokratnih zahtevkov, saj je povezovanje prekrškovnih evidenc z drugimi zbirkami osebnih podatkov zakonsko prepovedano.

Morda še bolj kot hitrost izdajanja potrdil A1 moti obrtnike in podjetnike dejstvo, da bo montažer pohištva za dveurno delo v tujini obravnavan kot napoteni delavec, in ne tako kot zdaj kot delavec na službeni poti. Ob tem vendarle velja pripomniti, da gre v večini teh primerov za delo v Avstriji, kjer pa vse te papirje – in še mnoge druge – že zdaj zahtevajo. In to prevedene v nemščino. Kot napotene delavce pri naših sosedih obravnavajo tudi voznike, ki niso v tranzitu.

Novi slovenski zakon po navedbah pristojnega direktorata preprečuje sedanjo prakso, ko so delodajalci napotovali delavce na delo na podlagi potrdil A1, pri čemer pa so za potrebe davčne obravnave delo v tujini istega delavca prikazovali kot službeno pot. Trenutno veljavna ureditev določa, da se za službeno potovanje šteje potovanje, ki ne traja dlje kot tri mesece, medtem ko se službeno potovanje v trajanju več kot tri mesece šteje kot napotitev na delo.

Vendar je taka razmejitev službene poti od napotitve glede na čas trajanja neustrezna in nima podlage v evropskih predpisih, pojasnjujejo na direktoratu. Zato zakon o čezmejnem izvajanju storitev zapoveduje uporabo nekaterih kriterijev za vsebinsko presojo, ali gre v posamezni situaciji za napotitev oziroma za službeno pot.

Primerljiva davčna obravnava delavcev

Sicer pa mora delodajalec napotenim delavcem, če je to za njih ugodneje, zagotoviti minimalno plačo oziroma urno postavko po zakonodaji tiste države, kamor je delavec napoten – kar pa velja za vse, ne le za Avstrijo. Kjer pa so letos praktično izenačili napotene delavce s tistimi na službeni poti, tako da lahko sklepamo, da za delodajalce pri tem ni večjih razlik.

Po drugi strani pa je davčna obravnava dohodkov fizičnih oseb, torej montažerjev – delojemalcev ali samostojnih podjetnikov – v primeru službene poti ugodnejša, saj se nekatera povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so povračila stroškov prevoza in prenočišča, ne vštevajo v dohodninsko davčno osnovo. Pri napotenih delavcih pa te »olajšave« ni.

Tudi to razliko oziroma vprašanje davčne obravnave povračil stroškov napotenih delavcev pa nameravata ministrstvi za delo in finance še pred začetkom uporabe zakona o čezmejnem izvajanju storitev urediti, tako da bodo davčne obravnave napotenih delavcev in delavcev na službeni poti primerljive.

Na konkretno vprašanje, ali je mizar, ki v tujini montira kuhinjo, na službeni poti, na direktoratu pojasnjujejo, da če ima mizar naročnika, za katerega opravlja delo, za katero bo plačan, montaža pa spada med njegove registrirane dejavnosti, je montažer napoten, in ne na službeni poti. Velja pa, da delavec ne more biti hkrati na službeni poti in napoten.